Najbolj nevarna je avtocesta pri Slovenski Bistrici in Postojni
Zadnje čase gneča na avtocestah dosega neslutene razsežnosti, poleti pa naj bi bilo še huje. Zato ne preseneča, da se nesreče na avtocestah kar vrstijo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Slovenski avtocesti sistem meri okoli 625 kilometrov, a se na njem dnevno drenja tudi do 65.000 vozil. Promet se je v zadnjih letih vsako leto povečal za okoli pet odstotkov, strokovnjaki pa so že pred desetletjem opozarjali, da se prepočasi vlaga v posodabljanje sistema in da bomo v trenutku, ko bodo odgovorni to le zaznali, že prepozno.
Zato je zdaj vlaganje v širitev cest logična posledica, a kot je dejal eden od poznavalcev prometne problematike, so odgovorni v preteklosti raje poslušali nevladne organizacije in ne strokovnjakov.
Gradbišč ne manjka, nesreč tudi ne
Zato gradbišč ne manjka, s tem pa se samo še povečuje število ozkih prometnih grl, kjer pa se nesreč kar vrstijo.
Včeraj in danes je dvakrat v razmiku nekaj ur počilo na primorskem kraku, zato smo vprašali na policiji, kjer pri nas je na avtocestah najbolj nevarno in zakaj.
Kot so nam povedali na policiji, se pri nas v zadnjih letih v povprečju na leto pripeti okoli 2000 nesreč. »V letu 2023 je bilo 1989 prometnih nesreč, 13 umrlih, 36 hudo telesno poškodovanih in 475 lahko telesno poškodovanih. V letu 2024 smo imeli že 2030 prometnih nesreč s šestimi umrlimi, 56 hudo telesno poškodovanimi in 448 z lažjo telesno poškodbo. Lani pa je bilo 2081 prometnih nesreč in devet umrlih, 35 hudo telesno poškodovanih in 470 lahko telesno poškodovanih,« so povedali na policiji.
Najhuje okoli Ljubljane in na vpadnih krakih
Kateri krak avtocestnega omrežja je pri na najbolj kritičen? Po podatkih policije in glede na število prometnih nesreč to velja na območju ljubljanskega obroča s priključki vseh štirih krakov na cestah A1 in A2. Če pa pogledamo le odseke, se največ prometnih nesreč zgodi na avtocesti A1 na območju Slovenske Bistrice in Postojne.
Po tej logiki je avtocesta A1 na relaciji Maribor-Koper med najbolj obremenjenimi, saj predstavlja glavno povezovalno os med vzhodom in zahodom, sicer pa je najbolj gost promet na ljubljanskem obroču in vseh priključnih krakih (štajerski, gorenjski, dolenjski in primorski).
»Večja gostota prometa lahko vpliva tudi na povečanje tveganja za nastanek prometnih nesreč,« so še dodali na policiji, »vsake spremembe na prometni infrastrukturi pomenijo motnje prometnih tokov. Vsekakor gradbišča in spremenjena vodenja prometnih tokov vplivajo na ravnanje nekaterih voznikov, zato lahko prihaja do zastojev in v skrajnih primerih tudi prometnih nesreč. Zapore so urejene v skladu z zakonodajo, zato skoraj ne prihaja do pomanjkljivosti pri postavljeni prometni signalizaciji.«
Razlike v hitrosti vodijo v zastoje
Kot prvi pogoj za varno vožnjo na območju gradbišč navajajo spoštovanje postavljene prometne signalizacije. Na nastanek zastojev najbolj vplivajo omejitve hitrosti, ki so določne že pred preusmeritvijo prometa, ravno pri hitrosti pa mnogo vozniki tega ne upoštevajo in potem prihaja do prevelikih razlik v hitrosti vožnje in posledično do možnih naletov.
Praviloma sicer ravno pri večji gostoti prometa in nižjih hitrosti prihaja do manj hujših prometnih nesreč. Vozniki čas, ki ga preživijo v zastoju, občutijo kot nekoristen izgubljen čas, zato pri voznikih povzroča nestrpnost in nervozo. Podobno bi lahko trdili tudi za prepočasno vožnjo in vztrajanje na prehitevalnem pasu, čeprav je vozni pas prost.
Tudi napovedi niso najbolj obetavne. Že pred nekaj leti so strokovnjaki, med njimi tudi s fakultete za gradbeništvo v Ljubljani, napovedovali, da nas pri tej stopnji rasti prometa kmalu čaka pravi prometni infarkt. In tako so dnevni zastoji, dolge kolone, zamude ter tudi nesreče žal postale del vsakdanjika.
Glede na vse so avtoceste še dokaj varne
Po podatkih Darsa se promet torej vsako leto še malce poveča, na policiji pa pravijo, da lahko ob vseh cestnih obremenitvah ocenjujejo, da so slovenske avtoceste sorazmerno varne in bi lahko tako ostalo tudi v prihodnje. »Tudi stalen nadzor in vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti bosta imela pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti na avtocestah,« še dodajajo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
