Thinkstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Osnutek zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prinaša več sprememb. Prva pomembna predlagana novost se nanaša na področje nadzora nad delom in zaposlovanjem na črno. Osnutek zakona namreč v nadzor vključuje carinsko službo z njenimi mobilnimi enotami, s čimer bi se zvišalo število inšpektorjev, pozitivno pa naj bi se spremenil tudi način nadzora.

Druga pomembna sprememba se tiče osebnega dopolnilnega dela, ki že sedaj velja za izjemo in torej ni delo na črno. Ministrstvo za delo predlaga, da se tudi ta dela po novem opravlja na podlagi načela vsako delo šteje, in sicer na način plačevanja socialnih prispevkov po vavčerskem sistemu. Za vavčer bi bilo treba odšteti šest evrov na dan, s tem pavšalnim zneskom pa bi bili pokriti prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje izvajalca del.

Po novem sicer prihodek z naslova osebnega dopolnilnega dela v koledarskem letu v seštevku ne bi smel presegati 40 odstotkov povprečne neto plače, medtem ko je po veljavni zakonodaji ta omejitev postavljena pri minimalni plači.

Glede na osnutek zakona se osebnega dopolnilnega dela ne bi več registriralo na upravni enoti, temveč na Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), obseg teh del, četudi ministrstvo za delo razmišlja, da bi dodalo inštrukcije, pa zdaj ostaja enak.

Med drugim mednje spadajo občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju nepremičnin, vzdrževanje zunanjih površin, občasno varstvo otrok, pomoč starejšim na domu, izdelovanje različnih izdelkov, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti.

Novosti so načrtovane še na področju sankcij. Osnutek namreč denarne kazni za delo in zaposlovanje na črno v povprečju zvišuje za okoli 25 odstotkov, razlog za to pa je odvračanje tovrstnega vedenja. Zagotovo se po osnutku ne bo več splačalo t. i. šušmarstvo. Samo spodnja meja kazni za šušmarje oz. fizične osebe, ki niso registrirane in delo opravljajo povsem brez dovoljenj, se zvišuje z 200 na 1000 evrov.

Osnutek zakona o inšpekciji dela, ki zasleduje cilj povečati učinkovitost delovne inšpekcije, medtem krepi vključenost socialnih partnerjev, saj vzpostavlja tripartitni svet inšpekcije dela, ki bi bil strokovno posvetovalno telo inšpekcije.

Poleg tega uvaja institut strokovnega pomočnika, ki bi razbremenil inšpektorja administrativnih nalog in bi lahko opravljal tudi enostavnejše naloge pri nadzoru. S tem naj bi bila zagotovljena večja fleksibilnost inšpekcijske službe.