Preboj slovenskih zdravnikov: nov način zdravljenja srčnih bolnikov
Raziskava pod vodstvom UKC Ljubljana je pokazala, da lahko nova metoda srčnega spodbujanja skrajša poseg in zmanjša izpostavljenost rentgenskemu sevanju.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenski kardiologi so dosegli pomemben mednarodni raziskovalni uspeh. Ekipa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pod vodstvom doc. dr. Davida Žižka je vodila raziskavo, ki bi lahko vplivala na prihodnje zdravljenje bolnikov s srčnim popuščanjem in napredovalo atrijsko fibrilacijo. Rezultati so pokazali, da lahko novejša tehnika srčnega spodbujanja doseže primerljive učinke kot uveljavljena metoda, ob tem pa omogoča krajši poseg in manjšo izpostavljenost rentgenskemu sevanju.
Raziskava je pritegnila veliko pozornosti mednarodne kardiološke stroke, njeni izsledki pa so bili objavljeni v ugledni znanstveni reviji European Heart Journal.
V raziskavi sodelovalo 82 bolnikov iz desetih evropskih centrov
Mednarodna raziskava CONDUCT-AF je potekala pod vodstvom Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana. V njej je sodelovalo deset evropskih centrov, vključili pa so 82 bolnikov, starih od 18 do 85 let, z napredovalo atrijsko fibrilacijo ter znaki in simptomi srčnega popuščanja.
Raziskovalci so primerjali dva načina električnega spodbujanja srca po ablaciji atrioventrikularnega vozla. Na eni strani uveljavljeno dvoprekatno spodbujanje, na drugi pa novejšo tehniko, pri kateri spodbujevalnik neposredno spodbuja bolnikov lastni prevodni sistem srca. Osrednje vprašanje je bilo, ali lahko novejši pristop doseže vsaj primerljivo izboljšanje iztisnega deleža levega prekata, ki je eden od pomembnih kazalnikov delovanja srca.
Šlo je za randomizirano klinično raziskavo, pri kateri so bolnike naključno razporedili v skupini za primerjavo obeh metod.
Poseg približno 20 minut krajši, manj tudi rentgenskega sevanja
Rezultati raziskave so pokazali, da sta obe metodi primerljivo izboljšali delovanje srca. Pomembne razlike pa so se pokazale pri samem posegu. Pri novejši metodi je bil poseg v povprečju približno 20 minut krajši, čas rentgenskega obsevanja pa skoraj za polovico krajši.
»Rezultati so pokazali, da obe metodi primerljivo izboljšata srčno funkcijo, pri novejši metodi pa je bil poseg v povprečju približno 20 minut krajši, čas rentgenskega obsevanja pa skoraj za polovico krajši. To kaže, da bi lahko novejša metoda predstavljala učinkovito alternativo v vsakdanji klinični praksi,« je pojasnila Maja Ivanovski, dr. med., s Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana.
Pri uveljavljenem dvoprekatnem spodbujanju je treba namestiti elektrodi za spodbujanje desnega in levega prekata. Metoda ima določene omejitve, med drugim večjo invazivnost, večje število elektrod, višjo ceno ter daljši čas posega in rentgenskega obsevanja. Pri novejši tehniki pa elektrodo namestijo v območje levega kraka srčnega prevodnega sistema. Takšna namestitev omogoča bolj naravno električno aktivacijo in krčenje srca.
Kdaj bolniki potrebujejo takšno zdravljenje?
Atrijska fibrilacija je motnja srčnega ritma, pri kateri zdravljenje z zdravili ali posegi za ponovno vzpostavitev normalnega ritma ni vedno uspešno. Kot je pojasnila Maja Ivanovski, pri nekaterih bolnikih aritmije kljub zdravljenju z zdravili in katetrsko ablacijo ni mogoče trajno odpraviti.
V takšnih primerih se lahko zdravniki odločijo za ablacijo atrioventrikularnega vozla. S posegom prekinejo prevajanje aritmije v srčne prekate, uravnavanje srčnega utripa pa nato prevzame stalni srčni spodbujevalnik. Prav pri teh bolnikih so raziskovalci preverjali, ali lahko novejša tehnika spodbujanja srčnega prevodnega sistema predstavlja učinkovito alternativo dosedanjemu načinu zdravljenja.
Slovenski kardiolog med pionirji metode na svetu
Za raziskovalnim dosežkom stoji skoraj desetletje dela ekipe UKC Ljubljana na področju elektrostimulacije srca. Doc. dr. David Žižek, vodja Laboratorija za srčno spodbujanje in resinhronizacijo, je bil med prvimi strokovnjaki na svetu, ki so se leta 2019 usposobili za izvajanje nove metode. UKC Ljubljana je tako postal eden prvih štirih učnih centrov za to tehniko na svetu.
»Gre za metodo, ki zahteva poznavanje anatomije srca, veliko vaje na 3-dimenzionalnih modelih, razumevanja odziva vsadnega materiala, poznavanja pravilne interpretacije elektrokardiograma, natančnosti in občutka, da je interventni kardiolog s svojim timom sposoben izvesti takšen poseg,« je poudaril Žižek.
Ljubljanski klinični center je bil tudi prvi na svetu, ki je takšen poseg izvedel pri pediatričnem bolniku. Po podatkih UKC Ljubljana je bilo doslej pri otrocih po svetu opravljenih 120 tovrstnih posegov, od tega deset odstotkov v Ljubljani.
Pri posegu je odločilno sodelovanje celotne ekipe
Čeprav nova tehnika prinaša pomembne prednosti, njeno izvajanje zahteva veliko strokovnega znanja in izkušenj. Asist. dr. Anja Zupan Mežnar je opozorila, da zgolj pravilna anatomska namestitev elektrode še ne zagotavlja uspešnega spodbujanja srca. Uspešnost je treba potrditi s posebnimi meritvami, ki jih izvaja biomedicinski inženir.
Pri tem je pomembna tudi sposobnost zdravniške ekipe, da presodi, kdaj je primernejša druga metoda zdravljenja. »Naš cilj ni uporaba nove metode za vsako ceno, temveč varno in kakovostno zdravljenje, prilagojeno posameznemu bolniku,« je poudarila.
Pomembno vlogo biomedicinskih inženirjev je izpostavil tudi dr. Jernej Štublar. Ti med posegom sodelujejo pri analizi električnih signalov v srcu, interpretaciji elektrokardiograma ter ocenjevanju pravilne namestitve elektrode.
Mednarodno priznanje za slovensko raziskovalno ekipo
Rezultate raziskave CONDUCT-AF so predstavili na evropskem kongresu združenja za srčno popuščanje HFA 2026, kjer je bila študija po navedbah UKC Ljubljana ocenjena kot »prebojni dosežek leta« na področju kardiologije. Izsledke so objavili tudi v European Heart Journal, eni najuglednejših svetovnih znanstvenih revij s področja srčno-žilne medicine.
Prof. dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana, je poudaril, da raziskava bolnikom prinaša pomembno dodatno možnost zdravljenja. »Izsledki raziskave CONDUCT-AF pomenijo ne le za naše, ampak bolnike v globalnem smislu pomembno dodatno možnost učinkovitega, varnega in manj obremenjujočega zdravljenja, ki prispeva k izboljševanju srčne funkcije in kakovosti življenja.« Posebej je izpostavil, da slovenski strokovnjaki niso bili zgolj sodelujoči v mednarodni raziskavi, temveč so jo tudi vodili.
Raziskovalni protokol so pripravili leta 2021, prvega bolnika pa so v UKC Ljubljana vključili julija 2023. Kot je pojasnil dr. Miha Mrak, je izvedba zahtevala obsežno usklajevanje med desetimi evropskimi centri, ureditev pravnih vprašanj in zagotavljanje varnega ravnanja z raziskovalnimi podatki.
Dosežek tako ni pomemben le za slovensko kardiologijo, temveč tudi za nadaljnji razvoj zdravljenja bolnikov z zahtevnimi motnjami srčnega ritma in srčnim popuščanjem.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.