Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Starostna pokojnina je ena temeljnih pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pokojninska reforma je prinesla pomembne spremembe, vendar osnovna pogoja za starostno upokojitev v letih 2026 in 2027 ostajata enaka kot doslej.

Za pridobitev pravice mora zavarovanec izpolniti zahtevano starost in predpisano zavarovalno oziroma pokojninsko dobo, praviloma pa mora tudi prenehati obvezno zavarovanje.

Kdo se lahko leta 2026 starostno upokoji?

V letu 2026 sta osnovni možnosti za pridobitev starostne pokojnine:

• 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali

• 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Pogoja veljata tako za moške kot za ženske in bosta enaka tudi leta 2027. To neposredno določata tako ZPIZ kot novela ZPIZ-2O.

Od leta 2028 se starostne meje zvišujejo

Leta 2028 se začne devetletno prehodno obdobje postopnega zviševanja starostnih meja.

Za zavarovanca s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa bo zahtevana starost znašala:

2028 – 60 let in 3 mesece
2029 – 60 let in 6 mesecev
2030 – 60 let in 9 mesecev
2031 – 61 let
2032 – 61 let in 3 mesece
2033 – 61 let in 6 mesecev
2034 – 61 let in 9 mesecev.

Pri najmanj 15 letih zavarovalne dobe se meja zvišuje po enakem tempu, s 65 let v letih 2026 in 2027 na 66 let in 9 mesecev leta 2034.

Od leta 2035 bosta po splošnih pravilih veljala pogoja 62 let starosti in 40 let pokojninske dobe oziroma 67 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Pri prvi poti po koncu prehodnega obdobja zakon govori o 40 letih pokojninske dobe, ne več o 40 letih pokojninske dobe brez dokupa.

Profimedia

Starostno mejo je mogoče znižati

Zakon omogoča tudi upokojitev pri nižji starosti. Starostna meja se lahko ob izpolnitvi predpisanih pogojev znižuje zaradi skrbi za otroke, služenja obveznega vojaškega roka, zgodnjega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dela na delovnih mestih, kjer se je zavarovalna doba štela s povečanjem, ter določenih osebnih okoliščin, povezanih z zdravstvenim stanjem.

Pri otrocih se starost lahko zniža za šest mesecev za enega otroka, 16 mesecev za dva, 26 mesecev za tri, 36 mesecev za štiri ter 48 mesecev za pet ali več otrok.

Pri tem veljajo tudi najnižje možne starosti in drugi pogoji. V letu 2026 se denimo pri 40 letih pokojninske dobe brez dokupa zaradi otrok starostna meja lahko zniža največ do 58 let za moškega in do 56 let za žensko. Pri drugi poti, ob najmanj 38 letih pokojninske dobe brez dokupa, pa se lahko meja 65 let zaradi otrok zniža največ do 61 let.

Do znižanja zaradi skrbi za otroka je praviloma upravičena ženska, razen če je moški dlje časa koristil nadomestila iz naslova starševstva. Če sta jih starša koristila enako dolgo, znižanje praviloma uveljavlja ženska.

Pomembna sprememba pri zgodnjem začetku dela

Po novi ureditvi je mogoče starostno mejo znižati tudi zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 20. letom starosti.

Toda tudi tu velja prehodno obdobje. V letih 2026 in 2027 se še upošteva vstop pred dopolnjenim 18. letom, nato pa se meja zvišuje za tri mesece na leto: leta 2028 na 18 let in tri mesece, leta 2031 na 19 let in leta 2034 na 19 let in devet mesecev. Od leta 2035 bo veljala meja 20 let.

Koliko znaša odmerni odstotek?

Višina starostne pokojnine je odvisna predvsem od pokojninske osnove in dopolnjene pokojninske dobe.

Za pokojnino, uveljavljeno v letih 2026 in 2027, znaša odmerni odstotek za 15 let zavarovalne dobe 29,5 odstotka. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se prišteje 1,36 odstotne točke, za najmanj šest dodatnih mesecev pa 0,68 odstotne točke.

Pri 40 letih pokojninske dobe zato odmerni odstotek za upokojitev v letu 2026 ali 2027 znaša 63,5 odstotka pokojninske osnove. Odmerni odstotki so za moške in ženske enaki.

Od leta 2028 se sistem začne postopoma spreminjati. Osnovni odmerni odstotek za 15 let bo znašal 30 odstotkov, vrednotenje vsakega nadaljnjega leta pa se bo postopoma zviševalo: z 1,39 odstotne točke leta 2028 na 1,57 odstotne točke leta 2034. Od leta 2035 bo vsako nadaljnje leto vrednoteno z 1,6 odstotne točke, zato bo odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe takrat znašal 70 odstotkov.

Otrok lahko prinese tudi višjo pokojnino

Od leta 2026 se lahko ob izpolnjenih pogojih odstotek za odmero pokojnine zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka poveča za 1,6 odstotne točke. Število otrok pri tej ugodnosti ni več omejeno.

Praviloma je do dodatnega odmernega odstotka upravičena ženska. Moški ga lahko med drugim uveljavlja, če je dlje časa koristil nadomestila iz naslova starševstva. Možen je tudi sporazumni dogovor, če ženska še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine.

Profimedia

Za istega otroka ni mogoče hkrati uveljavljati znižanja starostne meje in dodatnega odmernega odstotka. Če ima zavarovanec več otrok, pa je mogoče denimo enega otroka uporabiti za znižanje starosti, druge pa za dodatni odmerni odstotek.

Od leta 2026 je mogoče dodatni odmerni odstotek dobiti tudi zaradi služenja obveznega vojaškega roka. Glede na njegovo trajanje znaša od 0,8 do 2 odstotni točki. Tudi istega obdobja vojaškega roka ni mogoče hkrati uporabiti za znižanje starostne meje in povečanje odmernega odstotka.

Kako se leta 2026 izračuna pokojninska osnova?

V letih 2026 in 2027 se za izračun pokojninske osnove še vedno upoštevajo osnove iz katerih koli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje.

Od leta 2028 se bo obračunsko obdobje postopoma podaljševalo: na 26 let leta 2028, 28 let leta 2029, 30 let leta 2030, nato vsako leto še za dve leti, do 38 let leta 2034. Od leta 2035 zakon kot splošno pravilo določa 40-letno obdobje.

Hkrati reforma uvaja možnost izločitve najmanj ugodnih osnov. Pri 28 do 30 letih, ki se upoštevajo za izračun, se izloči eno najmanj ugodno leto, pri 31 do 33 letih dve, pri 34 do 36 letih tri, pri 37 do 39 letih štiri, pri 40 letih pa pet najmanj ugodnih let.

Po novem se pri izračunu prav tako ne upoštevajo osnove iz začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, če je zavarovanec v posameznem koledarskem letu pokojninsko dobo dopolnil samo na tej podlagi. Reforma je spremenila tudi obravnavo nekaterih drugih osnov, med drugim nadomestila za brezposelnost in dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva.

Se splača po 40 letih dobe še delati?

Za zavarovanca, ki v obdobju od leta 2026 do konca leta 2034 dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa in ostane vključen v obvezno zavarovanje, velja ugodnejše vrednotenje nadaljnjega dela.

Vsakih nadaljnjih šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa se vrednoti z dodatne 1,5 odstotne točke. Tako ugodnejše vrednotenje je mogoče največ za tri dodatna leta zavarovanja. Od leta 2035 ostaja enako vrednotenje, vendar se uporablja po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe.

Če zavarovanec že izpolni pogoje za starostno pokojnino in ostane obvezno zavarovan za polni delovni čas, lahko ob vložitvi zahteve prejema tudi 40 odstotkov starostne pokojnine. Ta delež se lahko izplačuje največ tri leta, nato pa ob nadaljnji polni vključitvi v zavarovanje 20 odstotkov pokojnine.

Pred upokojitvijo preverite svoj primer

Pri ZPIZ je mogoče zahtevati informacijo o predvidenem datumu izpolnitve pogojev in pričakovani višini pokojnine. Vlogo je mogoče oddati elektronsko prek Moj eZPIZ ali eVloge za VSE, osebno ali po pošti.

Pri posamezniku lahko na datum upokojitve in višino pokojnine vplivajo otroci, služenje vojaškega roka, delo pred polnoletnostjo oziroma zgodnji vstop v zavarovanje, zavarovalna doba v tujini, dodana doba, posebne pravice po starejših predpisih in druge okoliščine. Zato splošni pogoji niso nujno tudi natančen datum upokojitve posameznega zavarovanca.