Neurje.si

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Vreme letos ni najbolj naklonjeno normalni in nemoteni kmetijski pridelavi. Že v aprilu smo se srečali s pozebo, ki je pustila usodne posledice na sadnem drevju, nato sta sledila spomladanska suša, ki je precej prizadela nekatere poljščine, zlasti pšenico, in nato še obdobje prekomernih padavin, ki je oteževalo žetev. Že od začetka junija pa se hkrati s precejšnjimi temperaturnimi nihanji soočamo tudi z lokalnimi neurji in točo, ki pa je konec avgusta zajela tudi širše območje Slovenije, so spomnili v KGZS.

Zadnje neurje s točo 30. avgusta je zajelo najširše območje Slovenije. O veliki škodi na kmetijskih rastlinah in objektih poročajo praktično od povsod, najbolj pa so bila prizadeta območja Ljutomera, Jeruzalema, Haloz, Ptuja, Ormoža, Šentjurja, Sevnice, Radeč in Laškega. Veliko škodo je močan veter s točo naredil tudi na Tolminskem, Krasu in v Goriških Brdih. Močno, tudi do 100-odstotno, so poškodovani vinogradi in sadovnjaki, do 40-odstotno tudi oljčniki.

V zbornici opozarjajo, da škode zaradi neurij ogrožajo obstoj mnogih kmetij. V okviru skupne kmetijske politike je treba povečati obseg sredstev za naložbe za zmanjševanje tveganj v kmetijstvu (zaščita proti toči, pozebi, suši, poplavam), oblikovati sistem zavarovanja z najvišjo stopnjo sofinanciranja, ki bo finančno vzdržen za kmete, ter ustanoviti rizični sklad za pokritje škod, predlagajo.

Eno od najbolj prizadetih območij v nedeljskem neurju je v sredo obiskala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Kot je po ogledu povedala v Ormožu, je še vedno na voljo kar nekaj sredstev iz naslova ukrepov razvoja podeželja, tudi za obnovo gozdov po opravljeni sanaciji, zato bodo takoj začeli z obveščanjem o tem, da je te ukrepe še mogoče koristiti. "Po dokončni oceni škode pa bomo preverili tudi druge možnosti, če bo treba pomagati še s kakšnimi drugimi ukrepi," je dejala.