Umetna inteligenca v rokah hekerjev: na udaru banke in velika podjetja
Japonsko in Južno Korejo pretresa val kibernetskih napadov. Strokovnjaki opozarjajo, da umetna inteligenca hekerjem omogoča hitrejše in nevarnejše napade.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Japonska in Južna Koreja se soočata z izrazitim porastom kibernetskih napadov, zaradi česar podjetja in državne institucije pospešeno krepijo svoje varnostne sisteme. Strokovnjaki za kibernetsko varnost opozarjajo, da bi lahko imela pri tem vse pomembnejšo vlogo umetna inteligenca, ki tudi manj izkušenim hekerjem omogoča izvajanje zahtevnejših napadov, poroča Reuters.
V Južni Koreji trenutno preiskujejo kibernetske napade na devet bank in dve veliki cerkveni skupnosti, pri katerih naj bi napadalci uporabljali tudi orodja umetne inteligence. O številnih kibernetskih incidentih poročajo tudi z Japonske, kjer so bili med tarčami finančna družba Daiwa Securities, telekomunikacijski velikan SoftBank in trgovska veriga Lawson.
Preiskovalci sicer še ugotavljajo, v kolikšni meri so napadalci pri posameznih incidentih dejansko uporabljali umetno inteligenco. Strokovnjaki kljub temu opozarjajo, da nova tehnologija bistveno spreminja način izvajanja kibernetskih napadov, saj omogoča avtomatizirano iskanje varnostnih ranljivosti, pripravo prepričljivejših lažnih sporočil in hitrejše izvajanje napadalnih aktivnosti.
Na Japonskem že več napadov kot v celotnem lanskem letu
Po podatkih podjetja TrendAI so na Japonskem v prvih devetih mesecih letošnjega leta zabeležili več kibernetskih incidentov kot v celotnem lanskem letu. Samo septembra jih je bilo 86, kar je približno 18 odstotkov več kot avgusta in 37 odstotkov več kot julija.
Nobuo Miwa, predsednik tokijskega podjetja za kibernetsko varnost S&J Corp, opozarja, da umetna inteligenca napadalcem omogoča delovanje v obsegu, ki ga prej niso mogli doseči. »Umetna inteligenca se ne utrudi,« je poudaril in razmere na Japonskem primerjal s sistematičnim bombardiranjem.
Po njegovih besedah je tehnologija odstranila tudi številne jezikovne in tehnične ovire, ki so tujim napadalcem v preteklosti oteževale izvajanje kibernetskih operacij.
Za napadi na banke naj bi stal 26-letnik
Ameriško podjetje za kibernetsko varnost CrowdStrike je v povezavi z napadi na južnokorejske banke identificiralo domnevnega 26-letnega napadalca, ki deluje iz Kitajske. Po njihovi oceni posameznik brez pomoči umetne inteligence najverjetneje ne bi bil sposoben izvesti tako obsežne napadalne kampanje.
Pri napadih naj bi uporabljal na Kitajskem razvitega agenta umetne inteligence in orodje Claude Code ameriškega podjetja Anthropic. Preiskovalci menijo, da je bil njegov glavni motiv pridobivanje finančnih koristi. »Njegove sposobnosti niso bile posebej sofisticirane, vendar so bile učinkovite,« je pojasnil Adam Meyers, višji podpredsednik CrowdStrika za operacije proti kibernetskim nasprotnikom.
Strokovnjaki opozarjajo, da lahko umetna inteligenca tudi posameznikom z omejenim računalniškim znanjem omogoči prepoznavanje varnostnih pomanjkljivosti. Choi Kyoungjin z južnokorejske univerze Gachon ob tem pojasnjuje, da lahko uporabniki splošnonamenskim modelom umetne inteligence naročijo iskanje ranljivosti, sistem pa velik del zahtevnega dela opravi namesto njih.
Število napadov z izsiljevalsko programsko opremo močno naraslo
Po podatkih južnokorejskih oblasti so v prvi polovici letošnjega leta zabeležili 1236 kibernetskih incidentov, kar je 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čeprav se je število vdorov v strežnike zmanjšalo, so se izrazito povečale druge oblike napadov. Število prijavljenih napadov DDoS, pri katerih napadalci s prevelikim številom zahtev preobremenijo informacijske sisteme, se je povečalo za 56,7 odstotka, število napadov z izsiljevalsko programsko opremo pa za kar 76,8 odstotka.
Za zdaj napadi na južnokorejske banke še niso povzročili večje neposredne finančne škode, vendar strokovnjaki opozarjajo na nevarnost poznejše zlorabe ukradenih podatkov. Ti bi lahko bili uporabljeni za spletne prevare, lažna elektronska sporočila in goljufiva SMS-sporočila.
Strokovnjaki: Obstoječa zaščita ne bo več zadostovala
Na nevarnosti vse pogostejše uporabe umetne inteligence pri kibernetskih napadih opozarjajo tudi razvijalci tehnologije. Ameriški družbi Google in Anthropic sta že opozorili na povečanje števila napadov, pri katerih napadalci uporabljajo umetno inteligenco.
John Hultquist, glavni analitik Googlove skupine za obveščevalne podatke o kibernetskih grožnjah, je prejšnji mesec ocenil, da je danes mogoče predpostavljati, da praktično vsi akterji kibernetskih groženj umetno inteligenco uporabljajo vsaj v določeni obliki.
Na dogajanje so se začeli odzivati tudi regulatorji. Južnokorejska komisija za finančne storitve je pristojnim združenjem, regulatorjem in vodstvom prizadetih institucij naložila izvedbo varnostnega samopregleda, ki vključuje 12 področij.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
