Slovenska šolska reforma že ima vzornico. Na Poljskem so jo drago plačali
Rončević obljublja depolitizacijo šolstva in vrnitev k znanju. Preverili smo podobnosti s poljsko reformo in posledice tamkajšnjih sprememb.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenska vlada napoveduje ideološko nevtralno šolo, vrnitev k temeljnemu znanju in novo osemletko. Skoraj enako reformo je pred devetimi leti izvedla poljska konservativna oblast.
Tam se spremembe niso ustavile pri številu razredov. Segle so v zgodovino, družino, nacionalno identiteto in celo vprašanje, kakšne ljudi naj šola vzgaja.
»Depolitizacija slovenskih šol«
Šola učencev ne sme učiti, kaj naj mislijo, temveč kako naj mislijo. S tem pojasnilom je Borut Rončević junija, še kot kandidat za ministra za izobraževanje, predstavil svojo vizijo ideološko nevtralnega šolstva.
Napovedal je pregled učnih načrtov, gradiv in strokovnih smernic, saj po njegovem prepričanju šola ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije.
Štiri mesece pozneje je v intervjuju za Reporter govoril že o tem, katere vrednote bi morali privzgajati mladim.
Nasproti »domala prisilni egalitarnosti, uravnilovki« je postavil radovednost, ambicioznost in delovno etiko. Poudaril je tudi potrebo po utrjevanju nacionalne samozavesti in ljubezni do domovine.
Takšne usmeritve same po sebi niso neobičajne za šolsko politiko. Toda pri njih se odpira vprašanje, kje se konča strokovno določanje vzgojnih ciljev in začne politično odločanje o tem, katere vrednote so za mlade primernejše od drugih.
Podobno razpravo so pred slabim desetletjem že imeli na Poljskem, kjer je konservativna vlada stranke Zakon in pravičnost (PiS) leta 2017 uvedla osemletno osnovno šolo, spremenila učne programe in okrepila vzgojno vlogo šole.
Njene odločitve so sčasoma pokazale, kako lahko reforma, predstavljena kot vrnitev k znanju, postane tudi sredstvo oblikovanja družbenih vrednot.
Osemletka ni bila edina sprememba
Ko smo državno sekretarko Mojco Škrinjar na prvem strokovnem posvetu o reformi slovenskega šolstva vprašali, ali ministrstvo med vzori upošteva Poljsko, je odgovorila, da strokovnjaki tuje prakse spremljajo, »ne kopirajo pa nobene«.
»Slovenci smo dovolj kompetenten narod, da lahko sami ustvarimo svoj model,« je poudarila.
Toda načrtovana slovenska ureditev je po osnovni organizaciji skoraj enaka poljski. Tam otroci pri šestih letih obvezno obiskujejo predšolski program, pri sedmih začnejo osemletno osnovno šolo, ob njenem zaključku pa opravljajo državni izpit.
Slovenija napoveduje osemletko in preoblikovanje sedanjega prvega razreda v obvezni predšolski program. Minister želi prenoviti tudi preverjanje znanja, čeprav podrobnosti zaključnega izpita še niso določene.
Poljska reforma iz leta 2017 pa je bila precej več kot sprememba števila razredov. Vlada je posegla tudi v vsebino izobraževanja, ki naj bi po uradnih pojasnilih ponovno dobilo trdnejšo vzgojno in vrednotno podlago.
V novi učni načrt so zapisali pomen patriotizma, spoštovanja tradicije, družinske povezanosti in krepitve nacionalne identitete. Ob tem niso pozabili niti na kritično mišljenje, sodelovanje, solidarnost in vrednost znanja.
Zanimiva je predvsem formulacija v poljskem učnem načrtu. Ta določa, da mora šola pri vzgoji upoštevati voljo staršev, vendar tudi države, katere dolžnost je ustvarjati ustrezne pogoje za vzgojo. Državno izbrani vzgojni cilji so tako dobili jasno normativno podlago.
V preambuli poljskega šolskega zakona je sicer že pred reformo obstajalo sklicevanje na krščanski sistem vrednot.
Toda vlada PiS je nacionalni identiteti, tradiciji in družinskemu življenju v novih učnih programih namenila posebno pozornost.
Kdo odloča, katere vrednote so prave?
Vprašanje izbire vrednot ni nepomembno. Delovna etika, odgovornost, spoštovanje tradicije in domoljubje so lahko legitimni cilji izobraževanja. Enako velja za enakopravnost, solidarnost, strpnost ali družbeno pravičnost.
Razlika nastane, ko oblast posamezne vrednote predstavi kot samoumevno primernejše, druge pa začne povezovati s težavami družbe.
Rončević je v oktobrskem intervjuju za Reporter izrecno govoril o vplivu šole na oblikovanje človeka. Pojasnil je, da otroci med izobraževanjem ponotranjijo družbene norme, vrednote in etična načela. Šola je po njegovem eden od pomembnih prostorov tako imenovane sekundarne socializacije.
S tem je razkril tudi širši pomen načrtovane prenove. Šola ni zgolj ustanova, v kateri se otroci naučijo računati in brati, temveč tudi prostor, kjer oblikujejo predstave o družbi, odnosih in svojem mestu v njej.
Na Poljskem so konservativne oblasti prav iz te ugotovitve izhajale pri določanju novih vzgojnih ciljev. Toda razumevanje nacionalne identitete, družine in družbenih vrednot ni ostalo omejeno na splošne usmeritve.
Postopoma se je preneslo tudi v konkretne učne vsebine.
Od domoljubja do učbenika, ki je razburil državo
Leta 2022 je poljsko ministrstvo uvedlo nov srednješolski predmet Zgodovina in sedanjost. Namenjen naj bi bil boljšemu razumevanju povojne zgodovine, političnih dogodkov in sodobne družbe.
Eden od uradno odobrenih učbenikov, ki ga je napisal zgodovinar Wojciech Roszkowski, je nato sprožil burne odzive javnosti.
Avtor je med drugim kritično obravnaval liberalizem, feminizem in sodobne spremembe družinskih odnosov.
Posebej sporen je postal odlomek o reproduktivnih tehnologijah, v katerem je razpravljal o tako imenovanem proizvajanju ljudi in se spraševal, kdo bo ljubil otroke, rojene na takšen način.
Številni starši in strokovnjaki so to razumeli kot stigmatizacijo otrok, spočetih z biomedicinsko pomočjo.
Na poljskega varuha človekovih pravic so se obrnili tudi zaradi drugih delov učbenika, ki naj bi po njihovem mnenju žalili dostojanstvo posameznikov, spodbujali nestrpnost in izključevali manjšine.
Varuh je ministrstvo vprašal, ali je bil učbenik sploh presojen z vidika ustavnega načela svetovnonazorske nepristranskosti države.
Ministrstvo je odgovorilo, da izbira med odobrenimi učbeniki pripada šolam in da pristojni organ ne sme posegati v vsebinsko presojo strokovnih ocenjevalcev. Spor je pokazal, da lahko uradno odobrena učna gradiva vsebujejo tudi izrazito kontroverzne družbene interpretacije, četudi niso obvezna za vse šole.
Predmet, ki naj bi učence učil razumevanja sodobnega sveta, je tako postal predmet razprave o tem, čigavo razumevanje sveta jim pravzaprav predstavlja.
Stroko so izbirali na ministrstvu
Ob vsebinskih spremembah je poljska revizijska institucija NIK leta 2019 opozorila še na način priprave reforme.
Ugotovila je, da je bilo samo 20 odstotkov strokovnjakov, ki so pripravljali nove učne načrte, predlaganih s strani institucij, povezanih z izobraževanjem. Preostale je minister izbral samostojno.
Pri pripravi programa vzgoje za družinsko življenje na srednješolski ravni pa so po ugotovitvah revizorjev sodelovali zaposleni na ministrstvu, ne običajne skupine zunanjih strokovnjakov.
Revizorji so ocenili, da priprava reforme ni bila dovolj skrbna, ter opozorili na pomanjkljivo preglednost postopkov.
Ti podatki sami po sebi ne dokazujejo, da so bili izbrani strokovnjaki politično pristranski. Pokažejo pa, kako pomembno je, kdo nadzoruje njihovo izbiro, kadar se z reformo spreminjajo tudi vsebine pouka.
V Sloveniji Rončević obljublja več strokovne avtonomije učiteljev, obenem pa ostro nastopa proti delu pedagoške stroke, ki nasprotuje njegovim načrtom.
V intervjuju za Reporter je dejal, da zanj stroko predstavljajo predvsem tisti, ki iščejo rešitve, ne tisti, ki naj bi sistem zavozili. Ob kritikah napovedane osemletke je zatrdil, da popuščanja ne bo.
Prav zato bo pri slovenski reformi pomembno ne le, kaj bo ministrstvo predlagalo, ampak tudi kdo bo smel sodelovati pri oblikovanju končnih rešitev in kakšno težo bodo imela strokovna stališča, ki se razlikujejo od ministrovih.
Šolske razmere so se poslabšale, znanje pa ni napredovalo
Poljska reforma je imela poleg vrednotnih sporov tudi konkretne organizacijske posledice.
NIK je leta 2019 ugotovila, da se je položaj poslabšal v več kot 34 odstotkih pregledanih šol. Ponekod so učenci zaradi prostorskih omejitev pouk začenjali že ob 7.10 in ga končevali ob 18.15.
Zaradi sočasnega zaključevanja starega in novega sistema se je istega leta za vpis v srednje šole potegovalo več kot 705.000 učencev, za skoraj 370.000 več kot običajno. Revizorji so opozorili tudi na pomanjkljivo oceno finančnih posledic in preobsežne učne programe.
Tudi dolgotrajni rezultati ne dajejo jasne podlage za trditev, da je osemletka izboljšala znanje.
Poljska je že pred reformo dosegala odlične rezultate v mednarodni raziskavi PISA. Leta 2018, ko so bili med petnajstletniki še pretežno učenci prejšnjega sistema, je pri branju dosegla 512 točk in pri matematiki 516.
Leta 2025 sta se rezultata znižala na 482 oziroma 484 točk. Poljska je kljub temu ostala nad povprečjem OECD in pred Slovenijo, kjer so bili rezultati še slabši.
V Sloveniji se strokovni posveti šele začenjajo
Na prvem strokovnem posvetu 7. oktobra so slovenski ravnatelji, učitelji in drugi sodelujoči razpravljali o učnih načrtih, obsegu snovi in kritičnem mišljenju.
Ravnatelj Borut Stojilković je po srečanju poudaril, da »znanje ni kopičenje vsebin, ampak presojanje in uporaba informacij ter seveda oblikovanje argumentov«.
Ministrstvo napoveduje še devet strokovnih posvetov, vendar je politična usmeritev o odpravi devetletke že začrtana. Spremembe želijo začeti uvajati v šolskem letu 2028/29.
Hkrati šole že uvajajo prenovljene učne načrte, pri katerih je sodelovalo več sto strokovnjakov in za katere so bila namenjena evropska sredstva. Rončević napoveduje ponoven pregled teh vsebin.
Predmetnik nove osemletke še ni znan. Prav tako ni jasno, kako bo ministrstvo uresničilo obljubo o »ideološko nevtralnem izobraževanju« in kakšno mesto bodo imeli v novih programih domoljubje, enakopravnost, delovna etika, družina in druge vrednote.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
