Trgovci opažajo porast prodaje slovenskih dobrot
O pomenu prehranske samooskrbe po malem čivkajo že vrabci, toliko je bilo namreč na to temo povedanega v zadnjem času, zlasti v luči epidemije, ko se je tudi kmetijsko ministrstvo skupaj z nekaterimi deležniki v prehranski verigi pospešeno lotilo ozaveščanja potrošnika o domači, lokalno pridelani hrani in spodbujanja k njenemu nakupu. V Sloveniji za svoje potrebe še vedno pridelamo le okoli 35 % hrane. V primeru črnega scenarija bi se nam ob tako nizki samooskrbi in podnebnih spremembah, ki nam grozijo, lahko zgodilo, da bomo odvisni od uvožene hrane.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po evropskih merilih imamo namreč v Sloveniji najmanjšo površino rodovitne zemlje na prebivalca v Evropi, zato je tema lokalne prehranske samooskrbe temeljnega pomena za prehransko varnost Slovenije.
Zdi se, da smo se znašli v nelogičnem položaju, v katerem narašča povpraševanje po lokalno pridelani, sledljivi, zdravi in kakovostni hrani, slovenski kmetje imajo težave s prodajo svojih pridelkov, kmetijstvo in podeželje nasploh ostajata neizkoriščeni potencial, trgovske police pa so še vedno polne uvožene hrane. Kako je s promocijo slovenske hrane pri naših glavnih trgovcih, nas je zanimalo, pa tudi, ali kupci več posegajo po domačih proizvajalcih slovenske hrane.
Jager: »Manj kilometrov, a več znoja«
V trgovinah Jager se kot lokalni trgovec že od začetka poslovanja trudijo, da na policah ponujajo predvsem slovensko blago, če je le možno, lokalne proizvodnje. »Sodelujemo skoraj z vsemi slovenskimi proizvajalci, prav tako z mnogimi slovenskimi kmetovalci, in to brez posrednikov. Z veliko dobavitelji kmetijskih pridelkov sodelujemo že skoraj 30 let, rastejo z nami in se razvijajo. Težko je govoriti o številkah, saj je navajanje deleža slovenskega blaga na naših policah lahko zavajajoče. Opaziti je, da kupci vse raje vidijo slovenski in še posebej lokalni izdelek na polici, a se žal za nakup še vedno preredko odločijo. Lokalni izdelek je namreč zaradi manjšega obsega pridelave in zaradi več ročnega dela sicer nekaj dražji, a je običajno tudi kakovostnejši, v njem je 'skritih' manj prevoženih kilometrov, a morda več kapljic znoja. Pri nas lahko kupci na primer poleg sezonskega sadja in zelenjave najdejo tudi 100-odstotno slovenski kruh iz Ptujskih pekarn. Te uporabljajo izključno pšenično moko iz pšenice, ki je dozorela v Podravju in je bila zmleta v lokalnem mlinu Korošec s skoraj 80-letno tradicijo,« razlaga Boštjan Jager. Med najbolj priljubljenimi lokalnimi izdelki v trgovinah Jager so kozjanski spuhci, slovenska krušna moka Jager, ržena moka Korošec, fižol češnjevec s kmetije Zavec, jabolčni sok Carjevič s kmetije Rožman in bio kozjanski musli s kmetije Ivanc.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
