Jure Kljajić

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Z višjimi temperaturami v zadnjih dneh se bodo kmalu začela prva spomladanska opravila okrog hiše in na vrtu. Če smo si domači vrtičkarji lahko čez zimo privoščili nekoliko več premora, tega ne moremo trditi za vinogradnike. Ti so namreč že pred koncem zimske rezi, ki ni le estetski poseg, temveč način, kako uravnavati razmerje med rastjo vinske trte in njeno rodnostjo, pojasnjuje Janja Posl Korošec, specialistka za vinogradništvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota.

»Z zimsko rezjo določamo, koliko očes bo pognalo, kje bodo novi poganjki in kateri deli rastline bodo skrbeli za prihodnje sezone. Vinsko trto pomlajujemo z razlogom, saj stari les ne rodi, grozdi pa se razvijajo le na enoletnih poganjkih, ki zrastejo iz dvoletnega lesa, zato vsako leto izbiramo, kateri poganjki bodo rodni in kateri bodo služili kot osnova za naprej.«

Jure Kljajić

Z rezjo vinogradniki pomembno vplivajo tudi na zračnost in osvetlitev, kar je ključnega pomena za enakomerno dozorevanje grozdja in manj težav z boleznimi med vegetacijsko dobo rastlin.

Po novem letu, na »vincekovo« ali blaževo

Zimske rezi se nekateri lotijo skoraj takoj po obiranju grozdja, nekateri po novem letu, nekateri pa se držijo starih običajev in rez začnejo 22. januarja na praznik sv. Vincenca, spet drugi 3. februarja na blaževo. »Najboljše je rez trte opraviti pozimi, saj je ta takrat brez listov in omogoča bolj natančno opazovanje, razporeditev rozg, odebelitve, stare reze in poganjke, ki so se v prejšnji sezoni izkazali za šibke ali preobremenjene,« pove specialistka za vinogradništvo.

Jure Kljajić

Kdaj se bo zimska rez končala, je odvisno od posameznega vinogradnika, priporoča pa se, da se rez opravi v dneh, ko ni hude zmrzali in je suho vreme, najprimernejši so tako dnevi, ko se temperature gibljejo malce nad nič stopinj Celzija.

Ko je krepko pod ničlo, se les po besedah Posl Koroščeve slabše reže, rane pa so bolj izpostavljene poškodbam. »Če imamo različno stare vinograde, začnemo v starejših, mlajše pa pustimo za nekoliko kasneje. Hkrati januarja sokovi trte še ne krožijo intenzivno, zato so rezi manj stresni kot pozneje, ko se trta že prebuja. Če režemo dovolj zgodaj, se pogosto izognemo močnemu solzenju iz reznih ran, kar rastlino dodatno izčrpava.«

Jure Kljajić

Pomembna tudi oskrba tal

Po zimski rezi se vinogradniki lotijo vezanja šparonov oziroma rodnega lesa, je pa tudi tukaj po besedah sogovornice zelo pomembna razporeditev šparonov, saj mladikam, ki se bodo razvile iz rodnega lesa, tako omogočijo, da bosta v času cvetenja in zorenja grozdnih jagod zračnost in osvetljenost prostora čim boljša.

Konec marca ali aprila se lahko vinogradniki, ki ne opravijo jesenskega gnojenja, lotijo tudi tega opravila, za dobro kondicijo vinogradov pa je pomembna tudi obdelava tal. Kdaj se bodo vinogradniki tega lotili, je odvisno od vsakega posameznika, se pa po besedah Janje Posl Korošec najpogosteje izvaja po trgatvi v oktobru in v začetku novembra.

Jure Kljajić

»Način oskrbe tal je treba prilagoditi in jih kombinirati glede na podnebne razmere in naravne značilnosti rastišča, da s tem čim bolj pozitivno vplivamo na naravne procese v tleh. Z obdelavo tla pripravimo za naslednje leto, vdelamo organska gnojila ali kompost, izboljšamo strukturo tal, lahko pa opravimo tudi setev travnih mešanic, če je treba obnoviti travno rušo v medvrstnem prostoru,« razlaga specialistka za vinogradništvo.

Kot je še ocenila, je kondicija vinogradov v Pomurju dobra, saj so ti dobro preskrbljeni s hranili, tisti, ki niso opuščeni, pa so dobro tehnološko obdelani. »Seveda vse to velja, če izločimo bolezen zlate trsne rumenice, ki je iz leta v leto vse bolj prisotna v naših vinogradnih.« Stanje je skrb vzbujajoče predvsem v Ljutomersko-Ormoških goricah, od koder se bolezen širi v Radgonsko-Kapelski vinorodni podokoliš, na drugi strani pa se precej pojavlja tudi v Lendavskih goricah.