Hrvaška predsednica v pismu ZN zahteva, da se Šešelj vrne v pripor
Nova hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je v pismu generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Moona pozvala, naj stori vse, kar je mogoče, da bi se haaški obtoženec in vodja srbskih radikalcev Vojislav Šešelj vrnil v pripor v Haagu in da bi bila čim prej sprejeta sodba v njegovem procesu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
"Izpustitev Šešlja (na prostost) spodkopava temelje, na podlagi katerih je Varnostni svet ustanovil ICTY (Mednarodno sodišče za zločine v nekdanji Jugoslaviji). Zato vas prosim, da sprejmete vse potrebne ukrepe, da se zagotovi Šešljeva vrnitev v pripor, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji za predčasni izpust, ki jih morajo izpolniti vsi drugi zaporniki ICTY," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina zapisala hrvaška predsednica.
Ob tem je v pismu pripomnila, da je sodišče iz razlogov, ki niso popolnoma jasni, novembra 2014 odobrilo izpustitev Šešlja na prostost zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja.
A po besedah Grabar Kitarovićeve sodišče za izpustitev ni določilo običajnih pogojev. Med drugim je zatrdilo, da sodišče od Šešlja ni zahtevalo, da se vzdrži javnih nastopov ali delovanja v političnem življenju v času začasne izpustitve na prostost. Prav tako se Šešelj ni rabil obvezati, da se vrne v pripor, ko bo to od njega zahtevalo sodišče, trdi hrvaška predsednica.
Po njenih besedah si Šešljeve žrtve zaslužijo, da se vrne v haaški pripor in da čim prej pade sodba v njegovem primeru. Pri tem je pripomnila, da so zamude pri sojenju Šešlju "nedvomno neuspeh" sodišča.
Šešelj je bil sicer v haaškem priporu od 24. februarja 2003. Sojenje se je začelo leta 2007 in končalo marca 2012, a še zdaj ni jasno, kdaj bo znana sodba. Obtožen je vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Hrvati in Bošnjaki na Hrvaškem, v BiH ter Vojvodini med letoma 1991 in 1993.
Pred dnevi je sodni senat haaškega sodišča zavrnil zahtevo tožilstva, da se Šešelj vrne v pripor. Po trditvah tožilstva je s svojimi obnašanjem v Srbiji pokopal duha odločitve, ki jo je iz humanitarnih razlogov sprejel sodni senat. Od vrnitve v Beograd je namreč večkrat ponavljal svoje nacionalistične ideje o Veliki Srbiji in pozival k strmoglavljenju srbskega vodstva.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.