Švedski nacionalni muzeji svetovnih kultur (SMVK) so prejšnji teden začeli sklepno fazo vračanja, tri leta po tem, ko je švedska vlada ob podpori Švedskih demokratov odobrila dva zahtevka za vrnitev predmetov.

Srečanje dveh mojstrov

Hals in Rembrandt na razstavi: Eden je raziskoval, drugi lovil trenutek

Šesta razstava Forever Is Now

Ob piramidah v Gizi zrasla nenavadna galerija: glavno besedo imajo ženske

Nigeriji vrnili 39 beninskih predmetov

V Lagosu so Nigeriji uradno vrnili 39 beninskih predmetov, znanih kot Emwin Arre. Hkrati so po poročanju švedskih medijev iz muzejskih depojev v Göteborgu prevzeli 77 predmetov iz bolivijske vasi Niño Korin, med njimi tudi lobanjo zdravilca ljudstva Kallawaya, in jih pripravili za prevoz v Nacionalni arheološki muzej v La Pazu.

Bolivijski predmeti izvirajo iz obdobja kulture Tiwanaku, približno med letoma 600 in 1000 našega štetja. Kot je navedeno na spletni strani SMVK, so jih domačini v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja naropali med plenjenjem grobov, nato pa so bili prodani muzeju.

Gertrude Abercrombie

Za sliko odštel le 27 evrov, na dražbi pa so jo prodali za 1,21 milijona

6 predmetov bo ostalo na Švedskem

Afriški predmeti so del več tisoč umetnin in drugih dragocenosti, ki so jih britanske čete leta 1897 nasilno odvzele ljudstvu Edo v nekdanjem Beninskem kraljestvu na ozemlju današnje Nigerije. Pozneje jih je pridobil nekdanji Švedski prirodoslovni muzej v Stockholmu. Šest predmetov bo na podlagi desetletnega dogovora o izposoji ostalo na Švedskem.

Preberite še

· Turizem

Redki vedo, da je ta slovenski kraj decembra res nekaj posebnega

SMVK je postopek vračanja sprožil po »jasnih sporočilih nigerijske nacionalne komisije za muzeje in spomenike, da bi pozdravili vrnitev vseh predmetov«. Michael Barrett, kustos za afriške zbirke pri SMVK, se je udeležil slovesnega podpisa v Lagosu. Po vrnitvi je za The Art Newspaper povedal, da upa, da je to »del širšega premika v odnosu naših muzejev do sveta okoli nas«.

Kolonialna zapuščina nasilja

»Kolonialna zapuščina nasilja, kraje in izkoriščanja je predolgo ovirala muzejske prakse, ki bi bolje upoštevale širši krog deležnikov, predvsem skupnosti, ki so kulturno in zgodovinsko povezane z našimi zbirkami. Vračanje nasilno naropanih predmetov skupnostim, iz katerih izvirajo, je nujen prvi korak.«

Barrett je poudaril tudi, da je ta proces ključen za pridobivanje zaupanja današnjega občinstva: »Skrb za te odnose mora v prihodnje postati osrednji del našega delovanja. Vsaj če želijo muzeji z zbirkami z vsega sveta kdaj uresničiti svoj potencial: postati prostori, kjer obiskovalci spoznavajo kulturne dosežke človeštva in različne načine življenja v okolju, ki ga zaznamujejo spoštovanje, empatija in radovednost.«

Vračanje je evropski trend

Švedsko vračanje predmetov je del širšega evropskega trenda vračanja umetnin in drugih predmetov, pridobljenih na neetičen način. Nemčija je leta 2022 Nigeriji vrnila pomembno zbirko beninskih bronov, Nizozemska pa je leta 2025 vrnila 119 podobnih predmetov. Nizozemski muzej de Fundatie je prejšnji mesec vrnil še eno beninsko bronasto ploščo.

Univerza v Cambridgeu je februarja na Nigerijo prenesla lastništvo 116 predmetov, Britanski muzej pa je lani izključil takojšnjo vrnitev naropanih dragocenosti in namesto tega predlagal »sodelovanje«.

Najpomembnejši govor 20. stoletja

Rokopis znamenitega govora Martina Luthra Kinga iz leta 1963 na dražbi

Stvar zdravega razuma

Staffan Lundén, raziskovalec na Šoli za globalne študije Univerze v Göteborgu, ki je preučeval vračanje predmetov, naropanih v Benin Cityju, je opozoril, da ta tema na Švedskem večinoma ni bila predmet političnih sporov.

»Odločitev je sprejela desna vlada. Vračanje velja za stvar zdravega razuma in moralne pravičnosti ter je skladno s švedsko predstavo o sebi kot napredni državi, ki prevzema mednarodno odgovornost.«

Tudi ameriški muzeji in druge ustanove se vse pogosteje vključujejo v razprave in postopke vračanja kulturno občutljivih predmetov, kar odraža širše svetovne spremembe v muzejskem delovanju.