Kranj
Kaj bi spremenili v Kranju? Sedmerica kandidatov soočila svoje poglede
Spremljajte aktualne politične zgodbe
Sedmerica kandidatov za župana Kranja je soočila poglede na razvoj mesta, draga stanovanja in varnost, razpravo pa so zaznamovali tudi očitki aktualnemu županu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Sedem kandidatov za kranjskega župana oziroma županjo je na soočenju na Televiziji Slovenija predstavilo poglede na prihodnost mesta. Razpravo je zaznamovalo razkritje o iskanju donatorja za gradnjo pravoslavne cerkve, kandidati pa so se soočili tudi z vprašanji varnosti, stanovanjske problematike in dolgo obljubljenih infrastrukturnih projektov.
Za županski stolček se potegujejo Igor Velov (Lista povezani za ravoj Kranja), Vekoslav Panigaz (Resnica), Matjaž Rakovec (SD), Janez Černe (skupina volivcev), Tomaž Krišelj (Stranka Generacij), Karin Planinšek (SDS) in Irena Dolenc (NSi). Medtem ko Rakovec poudarja dosežke zadnjih osmih let, večina njegovih izzivalcev opozarja na prepočasen razvoj mesta.
Razkritje o pravoslavni cerkvi razdelilo kandidate
Soočenje se je začelo z odzivi na razkritje, da je predsednik državnega zbora Zoran Stevanović po lastnih besedah izkoristil svoj položaj pri iskanju donatorja za gradnjo pravoslavne cerkve v Kranju.
Rakovec je zavrnil očitke o obljubah glede zemljišča. »Ničesar nisem obljubljal. Šlo je za prikaz možnosti, kje bi lahko bila lokacija za cerkev,« je poudaril in pojasnil, da o spremembi namembnosti odloča mestni svet. Ob tem je namignil, da bi bilo razkritje lahko povezano z bližajočimi se volitvami.
»Zgroženi smo, s kakšno lahkoto je župan obljubljal stvari,« je bil kritičen Velov, ki je bil v preteklosti obsojen zaradi podkupovanja. Vprašal se je, kaj vse je bilo na podoben način obljubljeno še drugim. Krišelj je takšno dogovarjanje označil za nedopustno, medtem ko Panigaz v ravnanju predsednika državnega zbora ni videl težave. »Vsak kdaj pa kdaj izkoristi svoj vpliv. Tukaj gre za plemenit namen,« je ocenil.
Černe je opozoril na nabiranje »cenenih političnih točk«, Planinšek pa je menila, da se občine na tak način ne more voditi, čeprav v samem iskanju donatorja ni prepoznala korupcije. Dolenc je poudarila, da morajo takšne odločitve skozi občinske komisije in mestni svet, spremembe namembnosti zemljišča pa ne podpira.
Varnost na Planini: več nadzora, a tudi možnosti za mlade
Pomembna tema so bile varnostne razmere na Planini, kjer so prebivalce vznemirjali vandalizem, požigi in nasilje. Rakovec je pojasnil, da so po zaostritvi razmer okrepili sodelovanje s policijo, šolami in centrom za socialno delo ter namestitvijo kamer in hitrostnih ovir. Po njegovih besedah so se razmere umirile, težava pa ostaja pomanjkanje redarjev.
Velov in Černe sta poleg večje prisotnosti policije poudarila prostočasne dejavnosti. »Mladi nimajo ničesar za početi, šport pa je v občini postal zelo drag,« je opozoril Černe. Panigaz bi na problematična območja preusmeril redarje, Krišelj pa je predlagal tudi boljšo osvetlitev javnih površin.
Planinšek je opozorila na pomanjkljivo integracijo priseljencev in pozvala k strožji zakonodaji glede mladoletniškega nasilja. Dolenc je izpostavila pomanjkanje policistov in širšo odgovornost družbe. »Zatajila je družba kot celota,« je dejala.
Avtobusna postaja ostaja ena največjih razvojnih tem
Pri razvoju mesta so se pokazale izrazite razlike. Rakovec je izpostavil približno 170 milijonov evrov infrastrukturnih naložb v osmih letih, pri čemer je bila več kot polovica sredstev namenjena kanalizaciji.
Njegovi izzivalci so opozarjali predvsem na dolgo obljubljeno novo avtobusno postajo. »Trenutna avtobusna postaja je iz leta 1972. Od takrat poslušamo obljube o novi,« je bila kritična Planinšek. Krišelj in Černe bi preučila možnost prenove sedanje postaje, Černe pa je predlagal tudi najmanj tisoč novih parkirnih mest.
Rakovec je pojasnil, da je postaja v lasti koncesionarja, občina pa ima za novo rešitev že pridobljene investicijske pogoje in zagotovljen del evropskih sredstev.
Dolenc je med prednostne naloge uvrstila garažne hiše, športne objekte in dom za starejše, Velov pa tudi večnamenski športni objekt. Panigaz je poudaril svoje podjetniške izkušnje in opozoril, da Kranj še vedno nima mestnega urbanista.
Kako mladim zagotoviti dostopna stanovanja?
Kranj se po cenah nepremičnin uvršča med dražja slovenska mesta, saj kvadratni meter stanovanja dosega približno 4000 evrov.
Planinšek bi ustanovila javni stanovanjski sklad za gradnjo neprofitnih stanovanj in mladim omogočila subvencije za prvi dom. Černe je prav tako predlagal samostojni stanovanjski sklad, ki bi z investitorji in ugodnimi državnimi krediti spodbudil obsežnejšo gradnjo.
Krišelj je opozoril na premalo aktiven obstoječi stanovanjski sklad, Panigaz pa bi poenostavil gradbene postopke in spodbujal stanovanjske zadruge po dunajskem vzoru. Velov je zagovarjal možnost odkupa občinskih stanovanj, tudi prek najemnin. »Če bo na trgu več stanovanj, bodo tudi cene padle,« je poudaril.
Rakovec je izpostavil, da ima občina v lasti 494 stanovanj, in napovedal začetek gradnje novih še letos. Dolenc pa je opozorila na tri milijone evrov neporabljenih sredstev za stanovanjsko področje ter zamujene priložnosti za nakup stanovanj.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
