Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ameriški predsednik Donald Trump se po skoraj mesecu dni vojaških operacij, ki so se začele 28. februarja, po navedbah virov CNN sooča z najtežjo strateško odločitvijo doslej: ali na iranska tla poslati kopensko vojsko ali razglasiti zmago in končati konflikt.

Redni brifingi z vojaškim vrhom so vse bolj osredotočeni na iskanje izhodne strategije. Glede na časovnico, ki so jo javno predstavili Trump in njegovi svetovalci, bo štiritedenski mejnik – ta nastopi prihodnjo soboto – odprl okno za načrtovani zaključek vojaške kampanje. Trump je misijo že označil za hitrejšo od načrtov in nakazal, da bi se lahko končala prej, kot pričakuje javnost.

Medtem ko Trump uradno zavrača možnost obsežne kopenske invazije, obveščevalni viri potrjujejo, da se na Bližnji vzhod premikajo nove enote ameriških marincev. Analitiki govorijo o številki 4500 pripadnikov, kar ni dovolj za večje manevre, morda le za zavzetje otoka Hark, kjer so iranski naftni terminali.

Zmanjkuje mu političnega časa

V Washingtonu se hkrati krepi pritisk republikanskih zaveznikov. Zaradi bližajočih se novembrskih vmesnih volitev in uničujočih gospodarskih posledic zaprtja Hormuške ožine Trumpu zmanjkuje političnega časa, zato zavezniki pozivajo k hitremu zaključku konflikta in svarijo pred novo neskončno vojno.

Številni kongresniki ameriškemu predsedniku svetujejo, naj izkoristi dosedanje vojaške uspehe. ZDA in Izrael so namreč po besedah obrambnega ministra Peta Hegsetha uspešno uničili večino iranske mornarice in raketnih zmogljivosti.

Če se bo odločil za umik in razglasitev zmage, analitiki opozarjajo na preostalo grožnjo: iranski jedrski program bi ostal operativen, saj je ključna infrastruktura zakopana globoko pod zemljo, samega strokovnega znanja pa z letalskimi napadi ni mogoče izbrisati. Kopenske operacije za zavzetje obogatenega urana ali naftnega otoka Hark pa po ocenah strokovnjakov predstavljajo izjemno visoko operativno tveganje.

Izrael ima drugačne cilje in časovnice od ZDA

Zadevo dodatno zapletajo razhajanja z Izraelom. Medtem ko ima Trump zaradi domače politike izjemno kratek časovni okvir za zaključek operacij, izraelski premier Benjamin Netanyahu zasleduje bistveno širše in dolgoročnejše cilje, ki vključujejo zrušitev iranskega vodstva.

"Nobenega dvoma ni, da je njegova politična ura krajša in ostrejša od naše. Ko se bo odločil ustaviti, se bo ustavil, rekel, zmagali smo, in to bo to," je za CNN ocenil neimenovani visoki izraelski predstavnik in s tem potrdil, da se izraelski varnostni aparat že pripravlja na scenarij nenadnega ameriškega umika.

Direktorica nacionalne obveščevalne službe Tulsi Gabbard je v ameriškem kongresu potrdila, da se ameriški in izraelski cilji v tej vojni razlikujejo. ZDA si v operacijah prizadevajo predvsem za hitro ustavitev jedrske grožnje in ponovno odprtje strateško pomembne Hormuške ožine, medtem ko izraelske operacije s ciljanjem ključnih iranskih voditeljev kažejo na poskus popolnega zloma in destabilizacije režima v Teheranu, kar zahteva bistveno več časa.

Profimedia