Lukić udaril po vladi: »Najranljivejše obravnavajo kot izkoriščevalce«
Napovedano zmanjšanje sredstev za socialne in družinske prejemke sproža odzive. Po zagotovilih ministra Širclja se je oglasila Delavska svetovalnica.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na napovedano zmanjšanje sredstev za družinske in socialne prejemke v proračunu za leto 2027 so se odzvali tudi v Delavski svetovalnici. Goran Lukić je danes pred malo dvorano DZ, kjer poteka tudi seja parlamentarnega odbora za finance, podal izjavo za medije, v kateri se je posvetil predvidenim spremembam na področju socialnih transferjev.
Proračunski odhodki se zvišujejo na skoraj 19,4 milijarde evrov
O predlogu sprememb proračuna za leto 2027 danes razpravlja odbor DZ za finance. Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (Sta), je finančni minister Andrej Šircelj ob predstavitvi proračunskih dokumentov zagotovil, da denarja za socialne prejemke ne bo zmanjkalo. Ob tem je poudaril, da vlada pri pripravi sprememb izhaja iz zavez koalicijske pogodbe, ki predvidevajo stabilne javne finance in postopno zniževanje javnega dolga. »Ponujamo red, varnost in razvoj,« je dejal.
Predlog sprememb proračuna za leto 2027 predvideva 17 milijard evrov prihodkov, kar je 6,7 odstotka več od trenutno veljavnega načrta. Po Šircljevih besedah se bodo povečali predvsem davčni prihodki, zlasti iz dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb in davka na dodano vrednost. Višji naj bi bili tudi kapitalski prihodki, medtem ko se bodo zmanjšali prihodki iz evropskega proračuna in nedavčni prihodki.
Na drugi strani se načrtovani odhodki zvišujejo za 6,9 odstotka na nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Sredstva bodo po predstavitvi ministra namenjena zakonskim obveznostim, vlaganjem v obrambo in zaščito, promet in prometno infrastrukturo, pokojninsko varstvo ter znanstvenoraziskovalno dejavnost.
Za družinske in socialne prejemke več kot 300 milijonov evrov manj
Med najbolj izpostavljenimi vprašanji pri predlaganih spremembah je zmanjšanje sredstev za družinske in socialne prejemke, za katere naj bi bilo po predvidenih proračunskih postavkah namenjenih več kot 300 milijonov evrov manj. Takšno zmanjšanje je sprožilo opozorila glede prihodnjega financiranja socialnih pravic in položaja ljudi, ki so od teh prejemkov odvisni.
Šircelj je očitke, da bo zmanjkalo denarja za socialne prejemke, označil za izmišljotine in neresnice. Zagotovil je, da bo pomoč dobil vsak, ki jo bo potreboval, ter poudaril, da zmanjšanje načrtovanih sredstev ne pomeni poseganja v zakonsko določene pravice. Podobno je zanikal tudi morebitno pomanjkanje sredstev za pokojninsko in zdravstveno blagajno.
Napovedujejo strožji nadzor nad upravičenostjo do socialnih transferjev
Ob tem pa je minister napovedal več ukrepov za obvladovanje rasti javnih odhodkov in učinkovitejše delovanje države. Nekateri ukrepi so še v pripravi in bodo zahtevali spremembe zakonodaje, drugi pa naj bi bili usmerjeni v optimizacijo poslovanja javnega sektorja, urejanje evidenc in odlaganje nekaterih investicij. Posebno pozornost namerava vlada nameniti tudi nadzoru nad upravičenostjo do socialnih transferjev.
Kot je pojasnil Šircelj, želijo izboljšati izmenjavo podatkov med pristojnimi organi, ob spremembah podatkov pa bi se sproti ponovno odločalo o upravičenosti do denarne socialne pomoči. Predvidena je tudi centralizacija izterjave neupravičenih izplačil. Z elektronskim zaznavanjem neskladij naj bi preprečevali prikrivanje premoženja in fiktivne prijave prebivališča. Minister je ob tem izpostavil tudi potrebo po natančnejšem nadzoru nad bolniškimi odsotnostmi.
Po njegovih besedah je namen ukrepov vzpostavljanje večjega reda v sistemu in preprečevanje neupravičenih izplačil. Poudaril je, da država ne more in ne bo izplačevala sredstev, do katerih posamezniki niso upravičeni v skladu z zakonodajo. Hkrati je zagotovil, da bodo vsi, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, še naprej prejemali pripadajoče pravice.
Lukić: Vlada najranljivejše vidi kot izkoriščevalce, bogate pa nagrajuje
Na napovedane spremembe na področju družinskih in socialnih prejemkov ter predvideno zmanjšanje sredstev se je danes odzval tudi Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Opozoril je na možne posledice takšnih ukrepov za socialno najranljivejše posameznike in družine ter izpostavil vprašanje, kakšno sporočilo država s takšnimi spremembami pošilja ljudem, ki pomoč najbolj potrebujejo.
Delavska svetovalnica opozarja na predvideno zmanjšanje sredstev za socialne in družinske prejemke. Po navedbah Gorana Lukića naj bi se transferji posameznikom in gospodinjstvom zmanjšali za 333 milijonov evrov.
Lukić je opozoril na odnos vlade do socialno najranljivejših skupin prebivalstva. Po njegovih besedah vlada najnižji družbeni sloj, med katerega sodijo ljudje, ki prejemajo socialne transferje, bolni in drugi ranljivi posamezniki, vse pogosteje predstavlja kot izkoriščevalce sistema.
»Ta vlada ne priznava najnižjega sloja, ne priznava ljudi, ki so ranljivi, ki so na transferjih, ki so bolni, ampak ta najnižji sloj spreminja v izkoriščevalce,« je dejal Lukić. Ob tem je opozoril na nasprotje med obravnavo najranljivejših in najpremožnejših oziroma gospodarsko močnejših skupin, za katere se po njegovih besedah predvidevajo davčne olajšave in spodbude.
Kot konkretno ponazoritev posledic predloga sprememb proračuna za leto 2027 je Lukić navedel znižanje sredstev na več področjih. Po njegovih navedbah naj bi bilo za štipendije namenjenih 20 milijonov evrov manj, za otroške dodatke 51 milijonov evrov manj, za osebno asistenco 55 milijonov evrov manj, za denarno socialno pomoč do 78 milijonov evrov manj, za starševska nadomestila pa 83 milijonov evrov manj.
Skupno naj bi se tako sredstva za transfere posameznikom in gospodinjstvom zmanjšala za 333 milijonov evrov.
Lukić je ob tem zavrnil očitke, da Delavska svetovalnica z opozarjanjem na predvidene reze širi strah ali napačno interpretira proračunske dokumente. Po njegovem mnenju je problematično, da se opozarjanje na posledice ukrepov predstavlja kot širjenje strahu, medtem ko se hkrati zmanjšujejo sredstva, namenjena najranljivejšim.
Koliko ljudi naj bi ostalo brez socialne pomoči?
Posebej je izpostavil področje denarne socialne pomoči. Po njegovih besedah predlog sprememb proračuna predvideva osem milijonov evrov manj sredstev za njeno izplačevanje.
Ob navedbi, da je trenutno približno 66.000 prejemnikov denarne socialne pomoči, je Lukić opozoril, da bi takšno zmanjšanje sredstev lahko pomenilo približno 14.700 manj prejemnikov. Ob tem je izpostavil, da bi to po njegovem izračunu pomenilo, da bi bilo prizadetih približno 22 odstotkov sedanjih prejemnikov.
»Po njihovih izračunih, imaginarnih projekcijah, ki jih nihče ne vidi, je 22 odstotkov prejemnikov socialnih transferjev izkoriščevalcev,« je dejal in kritiziral način, kako se v razpravah o zlorabah socialnih pravic govori o prejemnikih pomoči.
Kdo so v resnici izkoriščevalci?
Lukić je opozoril, da se Delavska svetovalnica pri svojem vsakodnevnem delu srečuje tudi z izkoriščanjem delavcev s strani delodajalcev. Po njegovih besedah bi bilo treba več pozornosti nameniti prav kršitvam delovne zakonodaje.
Kot primer je navedel, da je v Sloveniji približno 248.000 pravnih oseb oziroma delodajalcev. Če bi po analogiji 22 odstotkov med njimi predstavljalo kršitelje, bi to pomenilo približno 55.000 delodajalcev. Ob predpostavki, da bi vsak plačal najmanj 1.500 evrov globe, bi to po njegovem izračunu pomenilo več kot 80 milijonov evrov glob.
Ob tem je poudaril, da se Delavska svetovalnica v praksi vsakodnevno srečuje z ljudmi, ki so žrtve različnih oblik izkoriščanja na delovnem mestu. »Sami na Delavski svetovalnici se ukvarjamo z izkoriščevalci, ki se imenujejo delodajalci, realni izkoriščevalci,« je poudaril.
»Govorimo o napadu na najšibkejše«
V nadaljevanju je Lukić opozoril, da po njegovem ne gre zgolj za vprašanje proračunskih številk, temveč za širši odnos do ljudi, ki so v družbi najbolj ranljivi.
»Govorimo o tem, da gre za napad na najšibkejše, govorimo o tem, da gre za napad na najranljivejše, govorimo o tem, da gre za napad na tiste, ki ne morejo sploh govoriti o tem, da se jih napada, da se jih definira kot izkoriščevalce,« je dejal. Ob tem je pojasnil, da je bil tudi sam na seji odbora za finance, kjer se je želel prijaviti k besedi kot predstavnik javnosti, vendar mu besede niso dali.
»Kdo bo pa poslušal tiste besede, ki izražajo realnost? Kdo bo prisluhnil tistim osebam, predstavnikom teh oseb, ki se bodo neposredno spopadali s tem, da so izkoriščevalci, ker so prejemniki socialnih transferjev? Kdo jim bo prisluhnil?« se je vprašal Lukić. Dodal je, da do besede ni prišel, kar je označil za zaskrbljujočo prakso. Po njegovih besedah se lahko tisti, ki želijo opozoriti na posledice predlaganih ukrepov, znajdejo v položaju, ko so preslišani ali napačno razumljeni.
»Ne pričakujem, da se bo karkoli spremenilo«
Na vprašanje, ali pričakuje, da bodo opozorila Delavske svetovalnice in drugih organizacij upoštevana, je Lukić odgovoril, da glede na dosedanji potek razprave ne pričakuje bistvenih sprememb.
Po njegovem mnenju odnos do najranljivejših ni naključen, temveč del širše politične usmeritve. »To ni slučajno, to je sistematično, to ni spontano, to je politika, torej napadimo na ranljivejše, ker so tiho, zato da lahko potem na drugi strani nahranimo najproduktivnejše, ki so nam blizu, torej najvišji sloj,« je dejal.
Ob koncu je pozval, naj se v javnih razpravah o izkoriščanju socialnega sistema ne posplošuje in naj se pozornost usmeri na dejanske kršitelje. »Ko se govori o izkoriščevalcih, naj se govori o tistih, ki zares izkoriščajo,« je poudaril Lukić. Politike je pozval, naj prenehajo širiti strah in dezinformacije ter naj pri sprejemanju proračunskih odločitev upoštevajo tudi položaj ljudi, ki so najbolj ranljivi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
