Jon Razinger

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Redni profesor managementa na Univerzi v Ljubljani, doktor poslovnih financ ter nekdanji minister za delo in državni sekretar je v pogovoru s Tomažem Veselom odgovarjal na vprašanja o prihodnosti slovenske politike, demografskih izzivih, trgu dela, mladih, pokojninah, financiranju strank in konkurenčnosti gospodarstva.

Vodenje nove politične stranke

Na vprašanje, kakšen je občutek voditi novo politično stranko, je Dimovski poudaril, da gre za nenehen proces samospraševanja. »Stalno se sprašujemo: ali smo naredili dovolj, kaj lahko za ljudi še naredimo, kako jim izboljšati življenje in kako jih motivirati,« je dejal. Poudaril je, da Stranka generacij deluje povsem neprofesionalno, saj nihče v njej ni zaposlen za plačilo. »Zato sta motivacija in čustvena vpletenost pri tem izjemno pomembni.«

Jon Razinger

Posledice združitve DeSUS-a in Dobre države

Na vprašanje, kako se dopolnjujeta nekdanji DeSUS in Dobra država, je Dimovski odgovoril, da je bil DeSUS ob prevzemu že močno izčrpan. Njegov glavni cilj je bil revitalizacija in sprememba pogleda na starost. »Ne gre več zgolj za uveljavljanje pravic, temveč za vključevanje starejših v družbo in povezovanje z mlajšimi in srednjo generacijo,« je dejal. Dobra država je po njegovih besedah prinesla poudarek na integriteti, upravljanju države, javnih financah in boju proti korupciji. »Izkazalo se je, da je bil to dober spoj, saj stranka danes raste in pridobiva nove člane.«

Na vprašanje o spremembi imena DeSUS je pojasnil, da nova vizija zahteva tudi novo ime. Skrb za starejše ostaja, a vedno v povezavi z drugimi generacijami. Lokalni odbori so po njegovih besedah večinoma ostali, se pomladili in organizacijsko okrepili, število odborov pa se je celo povečalo.

Jon Razinger

Financiranje strank na enem odstotku

Dimovski je poudaril, da Stranka generacij ne prejema državnega denarja, temveč se financira prek občinskih svetnikov. »Vem, da nekateri vstopajo v politiko zato, da bi dosegli ta en odstotek, kar se mi ne zdi niti primerno niti odgovorno,« je dejal. Ob tem pa je opozoril, da bi popolna ukinitev takšnega financiranja lahko zmanjšala politični pluralizem in zožila politično ponudbo.

Samostojno na volitve ali povezovanje?

Stranka generacij se pripravlja na samostojen nastop na volitvah in želi imeti kandidate v vseh volilnih okrajih. Hkrati pa potekajo pogovori s strankami leve sredine, kjer iščejo možne skupne točke, je pojasnil Dimovski.

Slovenski politični prostor je sicer opisal kot dolgo časa polariziran. Stranka generacij se po njegovih besedah umešča v sredino evropske demokratske tradicije – s socialno noto in učinkovitim gospodarstvom. Spomnil je tudi na obdobje iskanja »tretje poti« v času Tonyja Blaira, ko je bil sam del Socialnih demokratov, in poudaril, da SD po volilni zmagi leta 2008 ni v celoti izkoristila političnega primata.

Jon Razinger

Demografija kot nacionalni projekt

Na vprašanje o demografski sliki je Dimovski poudaril, da gre za enega največjih izzivov Slovenije. Opozoril je na negativni naravni prirast, staranje prebivalstva in prihodnje migracijske pritiske v Evropi. »Demografija ne bi smela biti vprašanje levice ali desnice, temveč nacionalni projekt,« je dejal in se zavzel za vzpostavitev demografskega sklada ter dolgoročno delovanje države na kapitalskih trgih.

Pokojnine in delo po upokojitvi

Na vprašanje o možnosti, da bi upokojenci ob delu prejemali polno pokojnino, je bil jasen: »Tisto, kar je človek s svojim delom pridobil, je njegovo.« Po njegovem mnenju bi takšna ureditev lahko celo omilila pomanjkanje delovne sile. Zavzel se je tudi za usklajevanje pokojnin z indeksom življenjskih stroškov, saj je BDP preohlapna kategorija.

Mladi, trg dela – in očitek, da govori le o diplomantih

Ko je Dimovski govoril o mladih, je sprva poudaril prehod iz izobraževanja na trg dela in potrebo po tesnejšem povezovanju fakultet z delovnimi procesi. Voditelj ga je pri tem izzval z vprašanjem, ali ne govori predvsem o visoko izobraženih mladih, medtem ko gospodarstvo nujno potrebuje tudi kadre na deficitarnih in poklicnih ravneh.

Jon Razinger

Dimovski je odgovoril, da se tega problema zelo dobro zaveda. »Včasih smo imeli mojstre, danes jih imamo zelo malo, povpraševanje po njih pa narašča,« je dejal. Zavzel se je za bistveno močnejši razvoj vokacijskega izobraževanja in uvedbo t. i. horizontalnega modela: »Da nekdo pridobi znanja, se zaposli, nato ponovno izobražuje in nadgrajuje znanje – ne pa da je vse zgolj vertikalno.« Poudaril je tudi, da delodajalci danes ne gledajo več le na diplome, temveč predvsem na znanje in spretnosti, zato bodo mikrodokazila in prilagodljivost ključni za prihodnost trga dela.

Stanovanja in beg talentov

Na vprašanje, kako naj mladi brez bogatih staršev pridejo do prvega stanovanja, je opozoril na nevarnost reprodukcije družbenih slojev. »Če tega ne bomo rešili, bomo imeli velik odliv talentov v tujino,« je dejal in poudaril pomen aktivne stanovanjske politike, najemnih stanovanj in različnih skladov.

Konkurenčnost gospodarstva

Na vprašanje Svet24, kateri ukrep bi bil ključen za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, je poudaril pomen stabilnega in dolgoročnega davčnega sistema. Poleg tega vidi priložnost v tehnološkem razvoju, inovativnosti in boljši izrabi talentov, pri čemer morajo ukrepi temeljiti na resnih raziskavah.

Oddaja Pogovori o prihodnosti je na sporedu vsak ponedeljek ob 21.00 na TV Veseljak Golica in vsak torek ob 20.30 na Aktual TV.