Zakaj Ukrajinci vedno znova napadajo Putinov ponos?
Približno 19 kilometrov dolg most je povezal Rusijo z okupiranim Krimom in postal Putinov ponos. Zakaj je tako pomemben za Moskvo in kaj bi pomenilo njegovo dolgotrajno zaprtje?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ukrajinski napadi so znova ustavili promet po Krimskem mostu, ki prek Kerške ožine povezuje Rusijo z okupiranim Krimom. Približno 19 kilometrov dolg most Rusiji omogoča oskrbo polotoka, vojski prevoz opreme, za predsednika Vladimirja Putina pa predstavlja tudi simbol ruske oblasti nad ozemljem, ki si ga je Moskva nezakonito priključila leta 2014.
Po priključitvi Krima se je Moskva znašla pred veliko praktično težavo: polotok je obvladovala, vendar z njim ni imela neposredne cestne ali železniške povezave. Kopenske poti so potekale prek ozemlja pod ukrajinskim nadzorom, prevoz čez Kerško ožino pa je bil odvisen od trajektov, njihovih omejenih zmogljivosti in vremena.
Putinov »čudež«
Most povezuje Tamanski polotok v ruskem Krasnodarskem okraju z vzhodnim delom Krima. Sestavljata ga ločena cestni in železniški del, gradnja pa je po takratnih poročilih stala približno 3,6 milijarde dolarjev. Dela je izvajalo podjetje, povezano z milijarderjem Arkadijem Rotenbergom, Putinovim dolgoletnim prijateljem in nekdanjim partnerjem pri judu.
15. maja 2018 je Putin na odprtju cestnega dela sedel za volan oranžnega tovornjaka Kamaz in povedel kolono vozil čez most. Na krimski strani so ga pričakali graditelji in povabljenci. V nagovoru je poudaril, da so ljudje o povezavi obeh bregov sanjali že v času carjev, projekt pa označil za »čudež«. Železniško povezavo so odprli konec leta 2019.
Ni edina ruska vez s Krimom
Vojaški pomen mostu je prišel do izraza po začetku ruske agresije 24. februarja 2022. Krim je bil eno glavnih izhodišč napada na jug Ukrajine. Rusi so od tam prodirali proti Hersonu in Zaporožju, za nadaljevanje operacij pa potrebovali velike količine goriva, streliva, hrane in druge opreme.
Most je omogočal dostavo zalog iz Rusije na polotok, od tam pa naprej proti bojišču. Posebej pomemben je železniški del, saj je z vlaki mogoče prevažati velike količine tovora, tudi težko vojaško opremo in gorivo.
Vendar most danes nima povsem enake vloge kot ob začetku invazije. Rusija je z zasedbo delov južne Ukrajine leta 2022 vzpostavila tudi kopenski koridor do Krima prek okupiranih delov Doneške, Zaporoške in Hersonske oblasti. Po njem lahko polotok oskrbuje brez prečkanja Kerške ožine, vendar je tudi ta pot izpostavljena ukrajinskim napadom.
Večkrat tarča napadov
Krimski most je bil že večkrat tarča večjih ukrajinskih operacij. 8. oktobra 2022 je na njegovem cestnem delu eksplodiral tovornjak. Eksplozija je porušila dele vozišča in zanetila požar na vlaku, ki je prevažal gorivo. Umrlo je več ljudi, promet pa je bil močno oviran.
Nov večji napad je sledil 17. julija 2023, ko so ukrajinski pomorski droni zadeli cestni del mostu. Umrla sta dva civilista.
Ukrajinska varnostna služba je odgovornost prevzela tudi za operacijo 3. junija 2025. Takrat so operativci po večmesečnih pripravah namestili eksploziv pod most in ga sprožili ob nosilcih. Po ukrajinskih navedbah so uporabili približno 1100 kilogramov eksploziva.
Ukrajina želi z napadi otežiti oskrbo ruskih sil na Krimu in jugu Ukrajine. Če bi bil most dalj časa neuporaben, bi se moral večji del prometa preusmeriti na kopenske poti prek okupiranega juga Ukrajine. Te bi bile dodatno obremenjene, novi napadi nanje pa bi lahko oskrbo Krima še otežili.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.