Pozor za lastnike psov, v Sloveniji potrdili primer smrtonosne bolezni
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) lastnike lovskih psov svari pred boleznijo Aujeszkega.
O vesti, da so pri uplenjeni lisici na območju lovišča pri kraju Strletje potrdili bolezen Aujeszkega, so prvi na družbenem omrežju poročali v občini Velike Lašče. Pojasnili so, da jih je o primeru obvestila lovska družina Mokrc.
Gre sicer za bolezen, ki za ljudi ni nevarna, a je smrtonosna za pse, zato lastnikom psov svetujejo povečano previdnost. Ob tem lovska družina lastnikom psov odsvetuje vodenje psov na območje lovišča.
V največji nevarnosti lovski psi
Pozneje so okužbo potrdili tudi v UVHVVR, kjer so navedli, da gre v primeru bolezni Aujeszkega za virusno bolezen, ki jo prenašajo predvsem divji prašiči, ki so edini naravni gostitelj virusa.
Za okužbo so najbolj dovzetni lovski psi, zato tudi v upravi lovcem svetujejo, naj preprečujejo stik psov z ranjenimi in uplenjenimi divjimi prašiči. Pes naj divjega prašiča poišče, ga glasno goni, ko pa je žival uplenjena, naj se ji ne približa.
Lovski psi se običajno okužijo z uživanjem mesa okuženega divjega prašiča, lahko pa tudi zgolj ob grizenju obolele oziroma okužene odstreljene živali.
Lažna steklina
Bolezen je poznana tudi po imenu lažna steklina, povzroča pa jo virus iz družine herpesvirusov, ki prizadene centralni živčni sistem in dihalne organe sesalcev, kot so denimo psi, mačke, govedo, ovce, zajci, lisice, kunce in drugi.
Razen divjih prašičev preostali sesalci za virus predstavljajo slepo ulico, ker okužba običajno povzroči njihov pogin, še preden se virus prične izločati. Živali običajno poginejo v 24 do 72 urah po nastopu bolezenskih znakov, do pogina pa lahko pride tudi brez znakov bolezni. Bolezen ni ozdravljiva in zanjo ni cepiva, zato je ključna preventiva.
Bolezen preživijo le prašiči
Prašiči so edine živali, ki preživijo okužbo in tako predstavljajo rezervoar virusa. Bolezen Aujeszkega je bila pri domačih prašičih uspešno izkoreninjena, globalno pa kroži v populaciji divjih prašičev, so še pojasnili na UVHVVR. Tudi v Sloveniji so prisotne serološko pozitivne živali, kar kaže na to, da so se srečale z virusom in bolezen prebolele.
Da se izognemo prenašanju virusa (neposreden stik z okuženim divjim prašičem ali posreden stik z izločki ali aerosolom okuženih divjih prašičev) z divjih na domače prašiče in druge gojene živali, je zelo pomembno, da lovci in rejci živali dosledno upoštevajo in izvajajo biovarnostne ukrepe.
V UVHVVR tudi sprehajalcem psov svetujejo, naj imajo živali med sprehodom po gozdu in v naravi na povodcu, da preprečijo stik z divjimi prašiči.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.