Brez čipov ni prihodnosti: Slovenija stavi z najmanj 160 milijoni evrov
Slovenija je sprejela program razvoja čipov, ki predvideva 160 milijonov evrov vlaganj, razvoj nišnih tehnologij in okrepitev domačega polprevodniškega ekosistema.
Ker tovrstni strateški programi po svoji naravi močno presegajo življenjsko dobo ene vladne garniture, stroka opozarja, da mora projekt postati sistemska prioriteta celotne države. Dekan Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Marko Topič je ob tem prepričan, da tehnološke poti nazaj ni več.
Kot ugotavlja Topič, nobena vlada, ki bo prišla na oblast, tega področja ne bo smela zanemariti, temveč ga bo morala le še okrepiti.
Svetovni razvoj tehnologije je prinesel nova geostrateška tveganja, ki jih strokovnjaki neposredno primerjajo z energetskimi krizami preteklosti. »Enaka tveganja, kot so jih države nekoč poznala pri dobavi nafte, se danes skrivajo v dobavi čipov,« opozarja profesor Topič.
Podobno kot je svetovno gospodarstvo v preteklosti ohromilo pomanjkanje nafte, danes brez polprevodnikov ne deluje praktično nobena sodobna naprava.
To smo v zadnjem času občutili vsi; motnje v dobavnih verigah zaradi pandemije so neposredno vplivale na razpoložljivost elektronike in avtomobilov, hkrati pa so čipi postali ključno orožje v tehnološki hladni vojni med velesilami.
Lekcija iz časa pandemije in azijski monopol
Evropa, ki trenutno obvladuje le skromno desetino svetovne proizvodnje, je svojo ranljivost v celoti spoznala med zadnjo zdravstveno krizo. Prorektor Univerze v Ljubljani za raziskave in razvoj prof. dr. Gregor Dolinar pojasnjuje, da se je Evropa zaradi pretrganih dobavnih verig med krizo covida-19 zavedela, kako močno je odvisna od tujih proizvajalcev.
Ob popolni prevladi Tajvana, ki sam proizvede približno 65 odstotkov vseh čipov na svetu, je takšna odvisnost postala strateško tveganje, ki ga države ne morejo več prezreti. V Bruslju so zato že razrahljali pravila o državnih pomočeh, kar omogoča večja vlaganja v domačo industrijo.
Kot odgovor na te izzive je bil marca sprejet nacionalni program razvoja čipov v Sloveniji do leta 2030.
Dokument predvideva vsaj 160 milijonov evrov javnega in zasebnega kapitala za opremo, raziskave in kadre.
Sredstva bodo pristojni črpali iz več stebrov, ki vključujejo evropske vire, kohezijske sklade, državni proračun in neposredne vložke industrije.
Čeprav profesor Topič ocenjuje, da ta znesek v globalnem merilu predstavlja le kapljo v morje, poudarja, da gre za nujno strateško naložbo.
Ta bi lahko premostila tako imenovano »dolino smrti« – obdobje, ko vrhunske inovacije v laboratorijih pogosto propadejo zaradi pomanjkanja sredstev za vstop na trg.
Iskanje nišne odličnosti v 180-nanometrski tehnologiji
Slovenski načrt se ne osredotoča na nerealno tekmovanje v masovni proizvodnji procesorjev za pametne telefone, temveč na visoko specializirane nišne trge.
Koordinator Kompetenčnega centra KC Čip.si prof. dr. Janez Krč pojasnjuje, da slovensko znanje išče segmente, v katerih se lahko uvrsti v sam svetovni vrh. Ena ključnih niš je močnostna elektronika, ki je nujna za zeleni prehod; brez teh čipov ni mogoče upravljati baterij v električnih avtomobilih ali pretvarjati energije v sončnih elektrarnah.
Program predvideva vzpostavitev proizvodne linije v 180- ali 350-nanometrski tehnologiji. Čeprav se to laiku morda sliši kot zaostanek v primerjavi z najnovejšimi telefoni, gre za premišljeno odločitev. V močnostni elektroniki in vesoljski tehnologiji so prav ti čipi globalni industrijski standard zaradi svoje vzdržljivosti in zanesljivosti.
Raziskovalci poleg tega ciljajo na razvoj »laboratorijev na čipu« za medicinsko diagnostiko ter nevromorfno umetno inteligenco, ki s svojo arhitekturo posnema delovanje človeških možganov.
»V teh čipih se skriva več sto milijard gradnikov, dejansko je notri malo vesolje,« pojasnjuje Krč.
Za pobudo sicer stojijo tudi ključni igralci iz slovenskega gospodarstva, med njimi RLS, Dewesoft, Cosylab, SkyLabs, Elaphe, Hidria in Beyond Semiconductor.
Strategija vključuje tudi prizadevanja, da bi v slovenski ekosistem vključili strokovnjake iz diaspore, ki danes zasedajo pomembna mesta v svetovnih tehnoloških gigantih, še doda Krč.
Povezovanje strokovnjakov in izziv kadrov
Prvi operativni korak predstavlja zagon Kompetenčnega centra KC Čip.si na Fakulteti za elektrotehniko.
Štirimilijonski projekt, pri katerem natanko polovico sredstev prispeva evropsko Skupno podjetje za čipe, povezuje tri slovenske univerze (Ljubljana, Maribor in Nova Gorica) z Institutom Jožef Stefan in Centrom odličnosti Nanocenter.
Največja ovira pa ostaja pomanjkanje kadrov. Prorektor Dolinar situacijo primerja s farmacevtsko panogo, kjer močno izobraževanje na področju farmacije privablja investicije.
Po njegovem prepričanju morajo enako doseči pri čipih, kar pomeni usposobiti vrhunske raziskovalce, in zagotoviti dovolj strokovnjakov. Program zato načrtuje 30- do 50-odstotno povečanje vpisa na študijskih programih prve in druge stopnje, medtem ko bi se število mest na doktorskem študiju podvojilo.
Tradicija, ki sega v leto 1992
Slovenija ne gradi na praznih tleh. Prvi koraki v razvoju segajo že v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je začela oblikovati tradicija raziskav.
Dejanska prva integrirana vezja, kot so bili laserski daljinomeri in mikroračunalniki za belo tehniko, pa so slovenski raziskovalci pod vodstvom profesorja Janeza Trontlja razvili v sedemdesetih in osemdesetih letih.
Zanimivo je, da se je prva patenta prijava v samostojni Sloveniji leta 1992 nanašala prav na zaščitno vezje za čipe, kar simbolno potrjuje globoke korenine tega znanja pri nas.
Sredstva za nacionalni program bodo določili v akcijskem načrtu prihodnje leto. Uspeh bo v največji meri odvisen od tega, ali bodo slovenski odločevalci znali sredstva izkoristiti za dejanski tehnološki preskok in s tem zmanjšati odvisnost od uvoženih strateških surovin prihodnosti. Svetovni trg inovacij namreč ne stoji na mestu in ne čaka na tiste, ki zamujajo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.