Janša v Bruslju: najprej moč gospodarstva, šele nato večja obrambna poraba
Premier je v Bruslju povezal Ukrajino, Bližnji vzhod in konkurenčnost. Po njegovem mora Evropa v krizah več narediti sama.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Predsednik vlade Janez Janša je ob prihodu na vrh Evropske unije v Bruslju podprl vzpostavljanje komunikacijskih kanalov med EU in Kremljem, hkrati pa opozoril, da Evropa ob vojni v Ukrajini in napetostih na Bližnjem vzhodu ne sme izgubiti izpred oči lastne gospodarske moči.
Komentarji premierja so prišli na njegovem prvem zasedanju Evropskega sveta po vrnitvi na premierski položaj, v času, ko se EU sooča z vprašanjem, kako naj ohrani vpliv v dveh velikih varnostnih krizah in hkrati popravi zaostajanje v konkurenčnosti.
Po poročanju STA je Janša pozdravil informacije, da naj bi kabinet predsednika Evropskega sveta Antonia Coste v zadnjih tednih vzpostavil kratke diplomatske stike s Kremljem, da bi odprl komunikacijske kanale. V Bruslju je dejal, da je treba pozdraviti vse korake, ki bi lahko pripeljali do zaustavitve spopadov in pogajanj med Ukrajino in Rusijo.
»Mislim, da je treba pozdraviti vse korake, ki lahko pripeljejo do tega, da bo prišlo do zaustavitve spopadov in do pogajanj od te točke naprej. Dokler govori orožje, pač diplomacija nima kake velike moči. In seveda, tukaj je treba pridobiti za to rešitev obe strani,« je dejal premier.
Vprašanje neposrednih evropskih stikov z Moskvo se odpira v občutljivem trenutku. Ameriška prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini so po navedbah STA zastala, ameriški predsednik Donald Trump pa se je v zadnjih mesecih bolj posvetil konfliktu z Iranom. V takšnih razmerah se v EU znova odpira razprava, ali mora Evropa sama vzpostaviti več diplomatskih poti do Rusije ali pa bi takšni poskusi lahko oslabili enotnost podpore Ukrajini.
O tem bodo voditelji EU razpravljali tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Na dnevnem redu vrha so ruska agresija na Ukrajino, približevanje Ukrajine Evropski uniji in nadaljnja vojaška podpora Kijevu.
Janša je pri tem opozoril, da so slovenske zmožnosti za neposredno vojaško pomoč omejene. Po njegovih besedah je slovenska obrambna moč danes precej manjša kot pred 30 leti. »Tako da, kar se tega tiče, imamo precej težko domačo nalogo, preden bomo lahko vojaško pomagali drugim,« je dejal. Dodal je, da bo Slovenija še naprej sodelovala v evropskih mehanizmih podpore Ukrajini.
Bližnji vzhod in prostor za EU
Janša je ob prihodu na vrh govoril tudi o Bližnjem vzhodu, ki je ena od osrednjih tem dvodnevnega zasedanja Evropskega sveta. Po poročanju STA je ocenil, da je bila Evropska unija v zadnjih prizadevanjih za umiritev napetosti med ZDA, Izraelom in Iranom »več ali manj ob strani«.
Priložnost za bolj aktivno evropsko vlogo vidi predvsem v Libanonu. Omenil je nedavno podporo libanonski vojski iz evropskega mirovnega instrumenta v višini 100 milijonov evrov in ocenil, da je treba libanonsko vojsko okrepiti, da bi lahko Libanon suvereno obvladoval svoje ozemlje.
»Jaz mislim, da je to ena od ključnih stvari, ki lahko pripelje do tega, da ne bodo rakete več letele na Izrael in da Izrael ne bo vračal za te napade. In tukaj je manevrski prostor, ki ga lahko Evropska unija izkoristi,« je poudaril.
Premier je dogovor o končanju vojne med ZDA in Iranom razumel tudi kot znak, da Washington dogajanje v Libanonu obravnava kot vzporedno vprašanje. Prav tam naj bi zato po njegovi oceni obstajal prostor za dejavnejšo evropsko vlogo.
Varnost brez gospodarstva ne bo zdržala
Tretja Janševa poanta v Bruslju je bila gospodarska. Ob objavi nove lestvice konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD, na kateri je Slovenija med 70 državami zdrsnila na 49. mesto, je dejal, da državo pri krepitvi gospodarstva čaka precej težko delo.
Slovenija je po podatkih IMD v primerjavi z lanskim letom nazadovala za tri mesta. Najboljšo oceno je dosegla na področju infrastrukture, najslabšo na področju poslovne učinkovitosti, najbolj pa je zdrsnila pri vladni učinkovitosti.
Janša je ob tem spomnil, da je eden od poudarkov koalicijske pogodbe nove vlade »uspešna Slovenija«. »In prvi pogoj za uspešno Slovenijo je to, da okrepimo konkurenčnost našega gospodarstva in tukaj nas čaka precej težko delo,« je dejal.
Premier je ocenil, da so konkurenčnost EU, notranji trg in razprava o prihodnjem sedemletnem evropskem proračunu na tokratnem zasedanju voditeljev še vedno preveč v ozadju. Razume, da dnevni red določata dve veliki varnostni krizi, pri čemer je vojno v Ukrajini označil za »evropsko vojno«, vendar je ob tem poudaril, da mora Evropa ostati gospodarsko močna.
»Jasno je, da imamo tukaj dva vojaška konflikta na dveh straneh, s tem da je vojna v Ukrajini v bistvu evropska vojna. Ampak kljub temu ne smemo pozabiti tega, da mora biti Evropa gospodarsko močna,« je dejal. Po njegovih besedah lahko tudi večja obrambna poraba pride samo iz močnega gospodarstva.
Na padec Slovenije na lestvici konkurenčnosti so se že pred Janševim odzivom odzvali v gospodarskih organizacijah. V Združenju Manager so zdrs označili za pričakovan, a tudi za resen opomin, kaj mora država spremeniti, če želi ohraniti ali izboljšati raven blaginje.
V Gospodarski zbornici Slovenije pa ocenjujejo, da Slovenija potrebuje razvojni dogovor in takojšnje ukrepe. Med drugim predlagajo davčno razbremenitev dela in podjetij, konkurenčnejše cene energije, hitrejše zaposlovanje tujcev in krajše postopke.
Prvi vrh z jasno notranjo in zunanjo agendo
Janšev nastop v Bruslju je tako povezal tri teme, ki se na prvi pogled zdijo ločene: vojno v Ukrajini, Bližnji vzhod in konkurenčnost.
Skupna jim je ocena, da mora Evropa v svetu več narediti sama. Pri Ukrajini to pomeni iskanje poti do pogajanj ob nadaljevanju podpore Kijevu.
Na Bližnjem vzhodu po Janševem mnenju pomeni dejavnejšo vlogo tam, kjer imajo ZDA manjši interes. Pri gospodarstvu pa pomeni krepitev notranje moči, brez katere ne bo ne obrambnih izdatkov ne večje zunanjepolitične teže.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
