RTV čaka 14 milijonov evrov, v hiši pa raste strah pred posegi nove vlade
RTV Slovenija čaka približno 14 milijonov evrov za narodnostne programe in glasbeno produkcijo, v hiši pa se krepijo tudi politične skrbi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Radiotelevizija Slovenija čaka na sredstva, ki jih novela zakona o RTV Slovenija namenja za programe narodnostnih skupnosti in glasbeno produkcijo. Gre za približno 14 milijonov evrov letno: deset milijonov za narodnostne programe in štiri milijone za glasbeno produkcijo.
Uprava zavoda je zahtevke že izstavila uradu vlade za narodnosti in ministrstvu za kulturo. Predsednica uprave Natalija Gorščak je po današnjem zboru delavcev dejala, da RTVSLO doslej ni prejela odgovora, da sredstva ne bodo nakazana.
Zaplet je nastal že pred menjavo oblasti. Ministrstvo za kulturo in ministrstvo za finance sta spomladi zagovarjala stališče, da bi moral zavod za izplačilo podpisati dodatno pogodbo.
Uprava RTVSLO temu nasprotuje, saj meni, da dodatno pogodbeno urejanje ni potrebno, ker izplačila določa zakon. Svet RTVSLO je stališče uprave podprl.
Skrb zaradi denarja in prihodnjih sprememb
Zbor delavcev je bil sklican zaradi finančnega stanja zavoda. Predsednik sveta delavcev Robert Pajek je za STA povedal, da zaposleni pričakujejo nemoteno izplačevanje plač.
Ob tem je opozoril, da bi lahko RTVSLO po črnem scenariju glede na denarni tok postal insolventen že po izplačilu plač za avgust.
Po naših neuradnih informacijah pa finančna negotovost ni edina skrb na javnem zavodu. Med delom zaposlenih naj bi se po nastopu nove vlade okrepil strah pred širšimi posegi v RTVSLO, predvsem pred omejevanjem uredniške avtonomije in kadrovskimi premiki, s katerimi bi se na pomembne položaje postavljalo ljudi, bližje aktualni politični večini. Uradnih napovedi takšnih potez za zdaj ni.
Te skrbi se navezujejo tudi na koalicijsko pogodbo nove vlade, ki RTVSLO in medije izrecno omenja. V poglavju o kulturi koalicija napoveduje noveliranje zakona o RTV z namenom oblikovanja »sodobnega, profesionalnega in nepristranskega javnega zavoda«.
Predvideni sta tudi revizija transparentnosti lastništva medijev in prenova zakona o medijih z namenom zagotavljanja svobode izražanja državljanov.
Takšni zapisi sami po sebi še ne pomenijo posega v javni servis. So pa za RTVSLO pomembni zato, ker napovedujejo odpiranje zakonodaje, ki lahko vpliva na upravljanje, financiranje in položaj zavoda.
Prav zato bo vprašanje, ali bo država sredstva po veljavni noveli nakazala brez dodatnih pogojev, eden prvih konkretnih preizkusov odnosa nove vlade do RTVSLO.
Izkušnja prejšnje Janševe vlade
Ozadje skrbi je tudi obdobje tretje vlade Janeza Janše med letoma 2020 in 2022, ko je bila RTVSLO pogosto v središču sporov o političnem vplivu na javne medije, kadrovskih spremembah in odnosu oblasti do novinarjev.
V istem obdobju je odmevala tudi ustavitev financiranja Slovenske tiskovne agencije, zaradi katere so se odzivale domače in mednarodne novinarske organizacije.
Tedanja vlada je očitke o pritiskih zavračala in javnim medijem očitala politično neuravnoteženost. Vendar se prav zaradi te pretekle izkušnje današnji finančni zaplet na RTVSLO ne razume več samo kot vprašanje plačilnih rokov.
Za zdaj uprava poudarja, da nima informacije, da sredstev ne bo. Če bodo izplačila izvedena, bo finančni zaplet vsaj začasno umirjen.
Če pa bo država vztrajala pri dodatni pogodbi ali sredstva zadržala, se lahko vprašanje hitro razširi v širši spor o prihodnjem položaju javne radiotelevizije.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
