Socialna pomoč z novo vlado pred velikimi spremembami
Koalicijska pogodba napoveduje 50-odstotno znižanje socialne pomoči ob zavrnitvi javnih del in možne izvršbe na transferje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Februarja 2026 je bilo v Sloveniji po mesečnem poročilu ministrstva za delo 70.413 upravičencev do denarne socialne pomoči. Napovedi iz koalicijske pogodbe zato zadevajo sistem, od katerega je odvisnih več deset tisoč ljudi in njihovih gospodinjstev.
Denarna socialna pomoč že zdaj ni brezpogojna: posameznik lahko pravico izgubi, če brez utemeljenega razloga zavrača aktivnosti za zaposlitev ali izboljšanje socialnega položaja. Nova pogodba zato ne uvaja odgovornosti iz nič, temveč napoveduje njeno zaostritev.
Kaj bi se spremenilo
V pogodbi je zapisano, da bi socialno pomoč vezali na vključevanje v javna dela, ob »neupravičenem odklonu sodelovanja« pa uvedli znižanje pomoči za 50 odstotkov. Drugje pogodba govori še o »delnem odtegljaju socialne pomoči« pri ponavljajočih se prekrških in neplačanih obveznostih ter o »vzpostavitvi sistema izvršbe denarnih kazni na socialne transferje«.
Prvi del govori o aktivaciji, drugi o izterjavi: socialni transfer bi lahko postal vir za poplačilo glob, denarnih kazni ali neplačanih obveznosti, povezanih s ponavljajočimi se prekrški. Ker gre za koalicijsko pogodbo in ne za zakonski predlog, ključne podrobnosti sicer še niso znane.
Od 1. aprila 2026 znaša informativni znesek denarne socialne pomoči za prvo odraslo oziroma samsko osebo 507,43 evra. Če bi se 50-odstotno znižanje nanašalo na ta znesek, bi šlo za približno 254 evrov manj. Dejanski učinek bi bil odvisen od odločbe, dohodkov, premoženja in sestave gospodinjstva.
Javna dela niso nov instrument. Za leto 2026 je predvidenih približno 2200 vključitev dolgotrajno brezposelnih oseb. Število upravičencev do socialne pomoči je bistveno večje, vendar vsi niso delovno sposobni ali primerni za javna dela. Izvedba bi bila zato odvisna od razpoložljivih programov, primernih del, kraja bivanja, zdravja, prevoza in osebnih okoliščin.
Kaj je res novo
Razmerje med delom in socialnimi transferji ni nova politična tema. Koalicijski sporazum Marjana Šarca je že govoril o razmerju med plačami in transferji, ki naj spodbuja delo, ter o aktivaciji dolgotrajnih prejemnikov pomoči, tudi z javnimi deli. Dogovor koalicije Roberta Goloba je poudarjal razbremenitev centrov za socialno delo, avtomatizacijo postopkov in načelo, da socialni transferji sledijo potrebam ljudi.
Nova pogodba se od prejšnjih razlikuje predvsem po bolj določni sankcijski govorici: 50-odstotno znižanje, delni odtegljaj socialne pomoči in izvršba denarnih kazni na socialne transferje.
Podobnost s Šutarjevim zakonom
Najobčutljivejši del ni javno delo, ampak odtegljaj oziroma izvršba. Pri javnih delih bi bila razprava predvsem o tem, kdo in kako presoja osebne okoliščine. Pri odtegljajih in izvršbi pa o meji, do katere lahko država poseže v prejemke, ki jih pravni red sicer varuje kot sredstva za osnovno preživetje.
Prav tam se napoved iz pogodbe najbolj približa vprašanju, ki ga je odprl Šutarjev zakon.
Finančna uprava je januarja 2026 sporočila, da je na njegovi podlagi izdala 1674 sklepov o izvršbi dolžnikom z najmanj tremi neplačanimi obveznostmi iz naslova prekrškovnih terjatev v zadnjih dveh letih. Terjani dolg je znašal 495.967,87 evra, do 22. januarja pa je bilo po vseh izdanih sklepih prejetih 126.260,94 evra plačil.
Varuh človekovih pravic je zaradi 8. člena Šutarjevega zakona zahteval presojo ustavnosti in predlagal začasno zadržanje. Opozoril je, da lahko izvršbe na denarno socialno pomoč prizadenejo ljudi, ki so od teh prejemkov odvisni za osnovno preživetje, med drugim starejše, enostarševske družine, družine z več otroki, invalide, kronične bolnike, ljudi s težavami v duševnem zdravju, brezdomne osebe in ljudi brez socialne mreže.
Ustavno sodišče je izvrševanje 8. člena do končne odločitve začasno zadržalo. O ustavnosti še ni dokončno presodilo.
Zakaj je razlika pomembna
Denarna socialna pomoč in nekateri drugi socialni prejemki so po izvršilni ureditvi posebej varovani, ker niso običajen dohodek, temveč sredstva za osnovno preživetje, varstvo otrok ali pomoč ljudem v ranljivem položaju. Med izvzetimi prejemki so tudi varstveni dodatek, otroški dodatek, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka in pomoč ob rojstvu otroka.
Če je socialna pomoč edini redni prihodek gospodinjstva, posledice odtegljaja ne bi nujno ostale pri odraslem dolžniku. Občutili bi jih lahko tudi otroci, partner ali drugi člani gospodinjstva, ki za prekršek oziroma neplačano obveznost niso odgovorni.
Zato bi moral morebitni zakon jasno ločiti med zlorabo socialnih pravic, neplačano globo in socialno stisko ter določiti, kateri transferji bi bili zajeti, kateri izvzeti, kakšen del pomoči bi ostal nedotakljiv in ali bi se ukrep nanašal na posameznika ali na celotno gospodinjstvo.
Možna pot do ustavnega sodišča
Pri javnih delih bi bilo ključno, kdo bi presojal, ali je bila zavrnitev res neupravičena, in katere osebne okoliščine bi moral pri tem upoštevati. Pri odtegljajih in izvršbi pa bi se razprava premaknila na vprašanje, do katere meje lahko država poseže v prejemke, namenjene osnovnemu preživetju.
Pri javnih delih bi bila razprava predvsem o tem, kdo in kako presoja osebne okoliščine. Pri odtegljajih in izvršbi pa o meji, do katere lahko država poseže v prejemke, ki jih pravni red sicer varuje kot sredstva za osnovno preživetje. Prav tam se napoved iz pogodbe najbolj približa vprašanju, ki ga je odprl Šutarjev zakon.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
