Neuspeh razkriva slepoto za dejstvo, da smo na Zemlji vsi v istem čolnu
Na podnebni konferenci v Antalyi (COP 31) niso sprejeli dogovora. To ni najboljši signal za nadaljnje delo v okviru mednarodnega podnebnega procesa, ocenjujeta slovenska pogajalca Ana Klemen in Luka Vombek. Odzvala se je tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Da dva tedna intenzivnih pogajanj nista prinesla dogovora o skupni zaključni politični odločitvi, po besedah slovenskih pogajalcev predstavlja razočaranje.
Ta bi po njuni oceni morala jasno pokazati, v katero smer moramo nadaljevati podnebno ukrepanje in kako bomo uresničevali že sprejete zaveze, hkrati pa bi morala izpostaviti zavezanost znanstvenim spoznanjem kot podlagi za oblikovanje podnebnih politik.
»Težko sprejmemo, da v zaključni dokument ni bilo mogoče vključiti niti poziva k izvajanju že dogovorjenih zavez glede energetskega prehoda, predvsem prehoda od fosilnih goriv, o katerem so se države dogovorile že na podnebni konferenci v Dubaju (COP 28). Namesto da bi nadgrajevali doseženo, tako tvegamo, da bomo delali korake nazaj,« sta Ana Klemen in Luka Vombek izpostavila v izjavi za medije.
Po njunih opozorilih to ni najboljši signal za nadaljnje delo v okviru mednarodnega podnebnega procesa. »Vendar je bilo bolje ostati brez dogovora kot sprejeti slab dogovor, ki bi oslabil že sprejete zaveze in dosedanje rezultate,« sta poudarila.
Vsa pozornost na iskanje kompromisa
Glede procesa pogajanj v zadnjih dneh sta dejala, da je bila skoraj vsa politična pozornost usmerjena v iskanje kompromisa o zaključni odločitvi. »Posledično je ostalo manj časa in pozornosti za druge vsebinske teme na dnevnem redu. To je verjetno vplivalo tudi na skromnejši napredek na nekaterih področjih,« sta ocenila.
Napredek na nekaterih področjih
Kljub končnemu razpletu pa COP 31 po njunih pojasnilih ni bil brez konkretnih rezultatov. Kot sta izpostavila, je bil dosežen dogovor o mehanizmu za pravičen prehod, ki bo državam omogočil dostop do tehnične pomoči, podpore pri krepitvi zmogljivosti in izmenjave znanja. Napredek pa je bil po njunih besedah dosežen tudi na področju podnebnega financiranja, »predvsem pri izboljšanju dostopa do sredstev in zagotavljanju podpore državam v razvoju, zlasti najbolj ranljivim«.
»Gre za majhne, a nujne korake. Ti kažejo, da mednarodni podnebni proces v okviru okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja kljub omejitvam in različnim stališčem držav še vedno omogoča doseganje konkretnih dogovorov, čeprav je napredek pogosto omejen. To ostaja ključno za nadaljnje sodelovanje držav in ohranjanje zaupanja v multilateralizem,« sta sklenila.
Znanost za politiko še vedno le ovira
Odzvala se je tudi znana slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Letošnji podnebni vrh je kot ogledalo pokazal geopolitično realnost današnjega sveta: »Razpadanje mednarodnega reda, dvojna merila in kratkovidna politika moči, ki jih gledamo v vojnah in humanitarnih krizah, so dokončno prevladali tudi v podnebni diplomaciji,« je poudarila.
Spomnila je, da kot klimatologinja že desetletja ponavlja, da v boju proti podnebnim spremembam »ne tekmujemo med seboj, ampak s časom in fizikalnimi zakoni ozračja«. »Neuspeh v Antalyi razkriva globoko pomanjkanje empatije in slepoto za dejstvo, da smo na tem planetu vsi v istem čolnu. Čeprav gre za preživetje civilizacije, je znanost za politiko še vedno le ovira, ne pa izhodišče za odločanje,« je bila jasna.
Nujna je prenova
V luči tega opozarja, da je »proces COP zrel za korenito reformo«. Po njenih besedah bi morali odločanje s soglasjem, ki daje pravico veta največjim zaviralcem, nadomestiti s kvalificirano večino držav, ki predstavljajo tako večino prebivalstva kot emisij, ter končno omejiti vpliv fosilnih lobijev. Poleg tega so po njeni oceni podnebni vrhovi pod okriljem ZN postali preveliki, predragi in neobvladljivi, kar »daje prednost bogatim državam z velikimi delegacijami, medtem ko ranljive države desetinam vzporednih pogajanj sploh ne morejo slediti«.
Kajfež Bogataj medtem v razpletu brez dogovora vidi tudi svetlo plat. »Večina držav je končno spoznala, da nima smisla podpisovati praznih kompromisov po meri največjih onesnaževalcev. Dogovor mora nagrajevati tiste, ki vodijo prehod, in postaviti meje tistim, ki ogrožajo skupno prihodnost,« je poudarila.
Zavrnitev končnega dogovora pa je po njenih besedah medtem žal odnesla tudi nujno potrebno nepovratno financiranje za države globalnega juga, ki se že danes spopadajo z uničujočimi sušami in poplavami. »Brez te solidarnosti se bo zaupanje med državami le še naprej rušilo,« je sklenila.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.