V Pomurju največ primerov lymske borelioze v državi
V Pomurju so do sredine julija zabeležili največ primerov lymske borelioze v Sloveniji. Podatki kažejo, da je letošnja sezona med najintenzivnejšimi v zadnjih šestih letih.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Poleti so zelo aktivni klopi. Najnovejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ima naša regija najvišjo stopnjo obolevnosti za lymsko boreliozo v Sloveniji, do sredine julija pa je bilo po državi prijavljenih že 3.618 primerov bolezni.
V Pomurju so do 28. tedna oziroma 12. julija zabeležili 233,3 primera na 100.000 prebivalcev.
Sledi posavska regija z 215,9 primera ter jugovzhodna regija z 200,4 primera na 100.000 prebivalcev.
Po podatkih NIJZ je za lymsko boreliozo zbolelo 1.963 žensk in 1.655 moških.
Gre za bakterijsko bolezen
Lymska borelioza je bakterijska bolezen, ki se na človeka prenese z ugrizom okuženega klopa rodu lxodes. Prvi znaki bolezni se običajno pojavijo od tri do 32 dni po ugrizu okuženega klopa. Najznačilnejši je neboleča rdečina, ki se postopoma širi, na sredini bledi in dobi obliko kolobarja. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da se takšna sprememba ne pojavi pri vseh okuženih.
Če bolezni ne odkrijejo pravočasno, lahko v naslednjih mesecih ali celo letih prizadene živčevje, sklepe, mišice, srce, oči in kožo. Nekaj spodbdunega je, da je zdravljenje z antibiotiki v zgodnji fazi bolezni praviloma zelo uspešno.
Iz grafa je razvidna bolezen po sezonah, število primerov se vsako leto začne povečevati spomladi, vrh pa se doseže v poletnih mesecih, nato se jeseni in pozimi ponovno zmanjša.
Med posameznimi leti so opazne precejšnje razlike v številu prijavljenih primerov. Najizrazitejši vrh je bil leta 2020, nato so bili vrhovi v letih 2021 in 2023 nekoliko nižji. Od leta 2024 naprej pa je ponovno opazen porast obolevnosti, ki se nadaljuje tudi v letu 2025. Posebej pa izstopa letošnje leto.
Tudi primeri klopnega meningoencefalitisa
NIJZ je do 12. julija letos prejel tudi 39 prijav klopnega meningoencefalitisa (KME). Gre za virusno bolezen osrednjega živčevja, ki lahko povzroči dolgotrajne zdravstvene posledice, v redkih primerih pa je lahko tudi smrtna.
Najvišjo stopnjo obolevnosti za klopni meningitis so letos zabeležili v koroški regiji, sledita jugovzhodna regija in Gorenjska.
Kako se zaščititi pred klopi?
NIJZ priporoča nekaj osnovnih zaščitnih ukrepov:
- ko ste v naravi nosite svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami,
- uporabljajte sredstva za odganjanje klopov (repelente),
- ko pridete domov temeljito preglejte celotno telo, predvsem pazduhe, dimlje, lasišče, ušesa in kožne gube,
- prisesanega klopa odstranite čim prej.
Za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom je na voljo tudi cepljenje, medtem ko cepiva proti lymski boreliozi za ljudi ni. Po podatkih NIJZ je spremljanje obeh bolezni še posebej pomembno v poletnih mesecih, ko se največ ljudi zadržuje v naravi in je možnost stika s klopi največja.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
