Več sto milijonov za vojsko že letos? To naj bi Natu obljubil Janez Janša
Slovenija mora po Natovih pravilih bistveno povečati obrambne izdatke. Slovenija naj bi dvoodstotni prag dosegla že letos. Vprašanje pa je, kaj to pomeni za proračun.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na vrhu Nata v Ankari bo Slovenija pod precejšnjim pritiskom zaveznikov. Ne gre le za odstotke in proračunske vrstice, ampak za vprašanje, koliko država v resnici vlaga v obrambo in kaj od tega Nato sploh šteje kot obrambni izdatek.
Janez Janša je ob srečanju vlade s predsednico republike Natašo Pirc Musar dejal, da mu bo »prvič neprijetno iti na ta vrh«. Razlog je povezan z razhajanjem med domačimi ocenami in Natovo metodologijo. Slovenija je namreč lani doma navajala, da je dosegla cilj dveh odstotkov BDP za obrambo, medtem ko Nato teh številk ni v celoti priznal.
Po njegovih izračunih naj bi Slovenija za jedrne obrambne izdatke v letu 2025 namenila približno 1,6 odstotka BDP, saj so bili iz izračuna izločeni nekateri infrastrukturni projekti.
Na vrhu v Ankari bodo po napovedih vlade govorili o obrambnih izdatkih, krepitvi obrambne industrije, zmogljivostih zavezništva, podpori Ukrajini in pripravljenosti na varnostne izzive. Janšo bosta spremljala zunanji minister Tone Kajzer in obrambni minister Valentin Hajdinjak.
Kaj je naredila Golobova vlada
Vlada Roberta Goloba je želela pokazati, da je Slovenija leta 2025 dosegla dolgo pričakovani cilj dveh odstotkov BDP za obrambo. Takratni obrambni minister Borut Sajovic je v Bruslju pojasnjeval, da je Slovenija Natu prijavila 2,04 odstotka BDP oziroma 1,438 milijarde evrov obrambnih izdatkov.
V ta znesek je bilo vključenih tudi približno 330 milijonov evrov za infrastrukturne projekte, predvsem na železnicah in cestah.
Sajoviceva razlaga je bila, da je mobilnost pomembna tako za civilno prebivalstvo kot za vojsko. »Če se ne moremo normalno gibati državljanke in državljani, potem se ne more v primeru vaj ali pa izrednih dogodkov premikati tudi tehnika, in zame to je obrambni izdatek,« je vztrajal Sajovic.
Ob tem je priznal, da je razmišljanje Natovih ocenjevalcev drugačno in da se držijo preteklih pravil.
Tu se je razkrila luknja v slovenski računici. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v pismu Robertu Golobu opozoril, da Slovenija šteje približno 300 milijonov evrov preveč, ker je v izračun vključila tudi stroške, ki jih Nato ne priznava kot osnovne obrambne izdatke.
Rutte je zapisal, da tako nizka raven dejanskih obrambnih izdatkov slabi skupno varnost, Slovenijo pa pozval, naj pri cilju 3,5 odstotka upošteva le jasno določene obrambne stroške.
Kaj bo Janševa vlada naredila drugače
Janševa vlada je po prevzemu oblasti ubrala drugačen pristop. Ministrstvo za obrambo je 18. junija sporočilo, da Slovenija leta 2025 ni dosegla cilja dveh odstotkov BDP za obrambo, saj so dejanski izdatki znašali 1,57 odstotka. Hajdinjak je v Bruslju napovedal pregled načrtov za rast obrambnih izdatkov po letu 2026 in poudaril, da želi vlada verodostojno izpolnjevati sprejete zaveze.
Nova vlada želi najprej zapolniti vrzel pri jedrnih obrambnih izdatkih, torej pri tistem, kar Nato brez zadržkov priznava kot obrambo. Sem sodijo oprema, strelivo, skladišča, pripravljenost, kadri, modernizacija vojske in ustvarjanje zalog.
Po informacijah N1 naj bi Slovenija v Ankari napovedala, da bo dva odstotka za jedrne obrambne izdatke dosegla še letos. To bi pomenilo več kot 300 milijonov evrov dodatnih sredstev.
Namesto projektov dvojne rabe naj bi denar namenili za nakupe, ki nedvomno sodijo v obrambni okvir, med drugim za strelivo in minsko-eksplozivna sredstva. Del sredstev naj bi šel tudi za pomoč Ukrajini.
Nova Natova pravila
Na vrhu v Haagu junija 2025 so članice Nata sprejele novo zavezo. Do leta 2035 naj bi za obrambo in varnost namenjale skupaj pet odstotkov BDP.
Ta znesek je razdeljen na dva dela. Najmanj 3,5 odstotka mora iti za jedrne obrambne izdatke, do 1,5 odstotka pa lahko države namenijo širšim varnostnim naložbam, kot so zaščita infrastrukture, kibernetska varnost, odpornost, civilna pripravljenost in razvoj obrambne industrije.
Za Slovenijo je to pomembno, ker nova pravila deloma potrjujejo razmišljanje prejšnje vlade, vendar ne njenega načina izračuna. Infrastruktura je lahko pomembna za obrambo, vendar ne sodi samodejno med osnovne obrambne izdatke.
Po podatkih ministrstva so slovenski jedrni obrambni izdatki za leto 2025 znašali 1,107 milijarde evrov oziroma 1,57 odstotka BDP. Za širši varnostni okvir je bilo ocenjenih 892,34 milijona evrov oziroma 1,27 odstotka BDP.
Kdaj je cesta obrambna in kdaj ni
Civilna infrastruktura zajema vse, kar uporabljamo vsak dan. Sem sodijo ceste, železnice, mostovi, pristanišča, letališča, energetska omrežja, komunikacije in bolnišnice.
V običajnih razmerah omogoča normalno življenje. V kriznih razmerah pa lahko postane ključna za varnost. Most, ki zdrži osebni promet, morda ne prenese težke vojaške opreme. Železnica, ki zadostuje za potnike, morda ni primerna za hiter transport vojske. Komunikacijska omrežja so lahko v primeru napada med prvimi tarčami.
Kljub temu Nato jasno ločuje med obrambnimi in civilnimi izdatki. Obrambni izdatki so tisti, ki jih država namenja neposredno za potrebe oboroženih sil, zavezniških sil ali zavezništva kot celote. Pri projektih, ki imajo dvojno rabo, se lahko upošteva le vojaški del, če ga je mogoče jasno določiti ali oceniti. Izdatki za civilno obrambo so po Natovi definiciji izključeni.
Če država obnovi most zaradi vsakodnevnega prometa, to ni obrambni izdatek. Če pa ga okrepi zato, da lahko po njem varno potuje vojaška oprema, in je to jasno dokazljivo, lahko tak projekt sodi v širši varnostni okvir ali v vojaški del mešanega projekta, odvisno od njegove zasnove in poročanja.
Trumpov pritisk
V ozadju razprav je tudi Donald Trump. Članice Nata se srečujejo pod pritiskom ZDA, ki od Evrope zahtevajo večje obrambne izdatke. Ameriška politika želi, da Evropa prevzame več odgovornosti za lastno varnost, Trump pa pogosto poudarja, da ZDA ne želijo več nositi nesorazmernega bremena.
V tem ni le varnostna logika, ampak tudi gospodarski interes. Povečevanje evropskih obrambnih proračunov odpira velik trg za orožje, tehnologijo, strelivo, logistiko, kibernetske sisteme in vojaško infrastrukturo. Del tega denarja bo ostal v evropski obrambni industriji, del pa bo končal tudi pri ameriških podjetjih.
Kaj so obljubile druge članice
Članice Nata niso obljubile skupnega sklada. Vsaka država mora sama postopoma doseči pet odstotkov BDP za obrambo in varnost, pri čemer mora vsaj 3,5 odstotka nameniti za jedrne obrambne izdatke, do 1,5 odstotka pa za širše varnostno-obrambne naložbe. Nato zahteva tudi jasne načrte, ki kažejo, kako bodo države dosegle ta cilj.
Razlike med državami so velike. ZDA ostajajo največji obrambni porabnik v zavezništvu, med evropskimi članicami pa so najvišje Poljska in baltske države. Po Reutersu so leta 2025 novi 3,5-odstotni prag že presegle Poljska, Litva in Latvija. Nemčija in Francija sta v zadnjih letih povečali izdatke in sta okoli starega dvoodstotnega praga, vendar ju čaka še precejšnja pot do novih ciljev.
Na drugi strani so države, kot je Slovenija, ki so po jedrnih obrambnih izdatkih še pod dvema odstotkoma in bodo morale v prihodnjih letih narediti večji skok. Podobno so pod pritiskom tudi nekatere južnoevropske članice. Španija je bila pri novem cilju posebej zadržana; premier Pedro Sánchez je ocenil, da bi bilo pet odstotkov BDP za Španijo nesorazmerno in nepotrebno, zato je Madrid zagovarjal nižji cilj.
Kaj to pomeni za Slovence
Za večino ljudi ta razprava ne bo videti kot suhoparna igra odstotkov, temveč kot zelo konkretno vprašanje: kam bo šel denar iz državne blagajne.
Več sredstev za obrambo pomeni več vlaganj v vojsko, več opreme, več zalog in večjo pripravljenost, hkrati pa tudi večji pritisk, da se zapolnijo kadrovske vrzeli. A vsak evro ima svojo ceno. Če ga država nameni obrambi in varnosti, ga bo manj ostalo za druge javne storitve, razen če bo našla nove vire prihodkov ali bistveno spremenila proračunske prioritete.
Pet odstotkov BDP za Slovenijo pomeni več milijard evrov na leto. Zato obramba ne bo več obrobna tema, ampak ena ključnih razprav o tem, kakšno državo si sploh želimo v prihodnjih letih.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
