»Številke so na mizi. Odločajo ljudje.«
Finančni minister o tem, kdaj bo gorivo cenejše, kaj zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije pomeni za družinski proračun in koliko stane.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pojasni, zakaj pokojnine, zdravstvo in socialni prejemki ostajajo na enaki ravni, in pove, v čem imajo kritiki prav.
GORIVO
Finančni ministri EU so v ponedeljek odobrili, da Slovenija trošarine na bencin in dizel začasno zniža pod evropski minimum. Kdaj bodo ljudje to občutili na črpalki?
Naj najprej povem, kje smo. Cene goriv so danes pri nas med najnižjimi v soseščini. Dovoljenje iz Bruslja velja šest mesecev. Zato ga bomo uporabili, ko bo res potrebno, ko bodo cene šle gor. Zdaj so razmere dokaj ugodne, časi pa so nepredvidljivi, zato je prav, da ravnamo preudarno. Preprosto: to je rezerva, ki jo imamo v predalu za čas, ko jo bodo ljudje najbolj potrebovali.
Za koliko se lahko takrat cene znižajo? Trošarino lahko znižamo največ za 27,81 centa na liter bencina in za 22,5 centa na liter dizla. Ko upoštevamo še DDV, je liter bencina lahko cenejši največ okoli 34 centov, liter dizla pa za okoli 27 centov. To je zgornja meja, ne obljuba. Vsak cent za katerega znižamo trošarino, je namreč cent manj v proračunu.
REFERENDUM
Šestega decembra je referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Vlada naj se v referendumsko kampanjo ne bi vmešavala. Zakaj potem o zakonu govorite?
Ker me sprašujete. In ker imam kot minister za finance dolžnost, da ljudem povem čim bolj točne podatke in informacije. Vlada zakon podpira, to ni skrivnost, in tudi jaz ga podpiram. Vlada kampanji za referendum o razvojnem zakonu pa ne sme govoriti samo tistega, kar ji ustreza. Ljudje pa imajo pravico do celotne slike. Zato bom povedal, kaj zakon prinaša, koliko stane in kje imajo kritiki prav. Odločili pa bodo ljudje. Tako je prav.
Začniva pri denarnici. Kaj zakon pomeni za povprečno družino?
Vzemimo družino, ki na mesec za osnovna živila porabi 400 evrov, za elektriko in ogrevanje pa 150 evrov. DDV na kruh, mleko, meso, sadje in zelenjavo se zniža z 9,5 na 5 odstotkov. Za devet mesecev se DDV na elektriko, plin, daljinsko ogrevanje in drva zniža z 22 na 9,5 odstotka. Če se znižanje v celoti pozna v cenah, ta družina v prvem letu plača okoli 330 evrov manj. Ta »če« je pomemben in se bova k njemu še vrnila.
Kdo pa ima od zakona največ?
Odvisno, kako merite. V odstotkih največ pridobijo tisti z nižjimi prihodki, ki so samozaposleni. Kmet ali samozaposleni, ki zasluži manj od minimalne plače, danes plača okoli 650 evrov prispevkov na mesec, po novem okoli 250. To je skoraj 5.000 evrov na leto. Za takšnega človeka je to lahko razlika, da se odloči ali dejavnost obdrži ali jo zapre.
Upokojenec, ki še dela, bi namesto dela pokojnine prejemal celotno pokojnino. Upokojenci tudi ne bi več plačevali prispevka za dolgotrajno oskrbo. To pomeni, da bi upokojenec s pokojnino 1.000 evrov na mesec na leto pridobil 120 evrov. To je dovolj za izlet v toplice ali darilo vnukom. Kdor stanovanje dolgoročno odda mlademu do 30. leta ali mladi družini, plača samo 5 odstotkov dohodnine.
Pridobijo tisti s plačami nad 7.500 evrov bruto, zaradi kapice na prispevke. Koliko, odvisno od tega, za koliko plača ta znesek presega. Namen je, da bi imeli v prihodnosti čim več ljudi s takšnimi plačami, predvsem inženirjev, programerjev, fizikov, matematikov, kemikov, zdravnikov in podobno.
Koristi imajo tudi mala in srednje velika podjetja, ki so hrbtenica našega gospodarstva. Kapica na prispevke jim olajša, da obdržijo ali zaposlijo vrhunske strokovnjake, za katere danes tekmujejo v tujini. Nižji prispevki za samozaposlene in mikro s.p. pa pomenijo, da bo več ljudi lažje začelo svojo dejavnost in iz nje razvilo podjetje.
Mladi pravijo, da si stanovanja ne morejo privoščiti in da je začeti nekaj svojega preveč tvegano. Kaj jim ponujate?
Mladi imajo predvsem tri vprašanja: kako začeti, kje živeti in kako priti do svojega doma. Povem po vrsti.
Prvič, začetek. Kdor odpre s. p. in na leto zasluži manj od minimalne plače, letos je to okoli 17.800 evrov, bo po novem plačal okoli 250 evrov prispevkov mesečno, namesto okoli 650. To je mikro s. p. Preprosto: mlad človek lahko preizkusi svojo idejo in vidi, ali mu gre, ne da bi takoj tvegal vse. Če mu gre, se vključi v sistem kot vsak drug podjetnik. Povem pa tudi drugo plat. Nižji prispevki pomenijo tudi nižjo osnovo za pokojnino. In s. p. je možnost, ne obveznost. Delodajalec nikogar ne sme siliti v s. p. namesto zaposlitve, prikrita delovna razmerja so prepovedana že danes.
Drugič, najem. Kdor stanovanje dolgoročno odda mlademu do 30. leta ali mladi družini, plača samo 5 odstotkov dohodnine namesto 15 (oz. po trenutni zakonodaji 25). Namen je, da se odda več stanovanj, in to zakonito, z najemno pogodbo. V njej so jasno zapisane pravice najemodajalca in najemnika, tako, da oba vesta pri čem sta.
Tretjič, lasten dom. Mladi danes pogosto zmorejo plačevati obroke kredita, nimajo pa prihrankov za lastno udeležbo. Zato pripravljamo zakon o reševanju prvega stanovanjskega problema, ki naj bi predvidoma začel veljati v začetku prihodnjega leta. Država bo za kredit za prvo stanovanje jamčila za do 20 odstotkov glavnice, banka pa lastne udeležbe ne bo smela zahtevati. Kreditojemalec bo tako plačal en odstotek obresti, razliko do na primer 3,5 odstotka pa bo krila država. Zakon je namenjen mladim do 35. leta, oz. mladim družinam, v katerih starša nista starejša od 40 let, in tudi bodočim staršem. In naj povem jasno: ta zakon ni povezan z referendumom. Mladim bomo pomagali v vsakem primeru.
»Mlad človek lahko preizkusi svojo idejo in vidi, ali mu gre, ne da bi tvegal vse.«
POKOJNINE, ZDRAVSTVO, SOCIALNI PREJEMKI
Ljudi najbolj zanima, kaj bo s pokojninami, zdravstvom in socialnimi prejemki.
Slovenija ima stabilen in zanesljiv socialni sistem. Tak bo ostal. Pokojnine bodo izplačane redno in v celoti. To zagotavljam. Zdravstvene storitve ostajajo v enakem obsegu. Otroški dodatek, socialna pomoč, štipendije in drugi socialni prejemki ostajajo enaki, ker zakon vanje ne posega. Vsakdo, ki je resnično upravičen do prejemka, bo še naprej dobil vse, kar mu pripada po zakonu.
Pokojninska blagajna ima že danes dva vira: prispevke in državni proračun. Država je po zakonu dolžna zagotoviti, da so pokojnine izplačane. Če bo zakon potrjen, bo prispevkov v pokojninsko blagajno za 369 milijonov evrov manj, obveznost države pa za toliko večja. Pri zdravstveni blagajni je znesek nižji. To obveznost bomo izpolnili v okviru fiskalnih pravil. Za upokojenca se ne spremeni nič. Višina pokojnine je določena z zakonom in se s tem zakonom ne spreminja.
Od kod bo proračun vzel ta denar?
Fiskalnih pravil se bomo držali. Brez dodatnih ukrepov bi bil primanjkljaj prihodnje leto 3,34 odstotka BDP, cilj je 2,9 odstotka. Za to potrebujemo 300 do 350 milijonov evrov. Ta vlada vodi politiko gospodarne države. Najprej pogledamo, kje lahko država sama ravna bolje. Priprava ukrepov že poteka. Za zagotavljanje vzdržnih javnih financ v večji meri zadošča spoštovanje že sprejete zakonodaje, tu mislim predvsem na optimizacijo poslovanja v javnem sektorju in na primer ureditev različnih evidenc za osebe, ki prejemajo določene dohodke iz javnih sredstev, na način, da se odpravijo anomalije in podvajanja. Nekateri ukrepi pa zahtevajo spremembo zakonodaje, nekaj teh je vlada že potrdila in posredovala v obravnavo v Državni zbor.
Ukrepe bomo predstavili z rebalansom, po spomladanski napovedi UMAR. Pokojnine, zdravstvene storitve in socialni prejemki pri tem ostajajo na enaki ravni. Ne bom rekel, da je to lahko. Je pa izvedljivo.
»Slovenija ima stabilen in zanesljiv socialni sistem. Tak bo ostal.«
Mediji so te dni objavili interni komunikacijski načrt največje opozicijske stranke za referendumsko kampanjo. Po poročanju naj bi stavil na strah pred posledicami zakona. Kako to komentirate?
Dokument poznam samo iz medijev. Moje delo so številke in dejstva. Dejstvo je, da v zakonu ni člena, ki bi znižal pokojnine, skrčil zdravstvene storitve ali ukinil kateri od socialnih prejemkov. Zato strašenje ljudi zavračam. Zakon in naši izračuni so javno objavljeni. Vsakdo lahko preveri, kaj drži.
To je politika strahu in politika zavisti. Oboje je zavržno. Nobenega razloga ni za takšen način komuniciranja.
KRITIKE
Sindikati pravijo, da je to zakon za bogate. Kapica pri 7.500 evrih bruto res koristi le odstotku zaposlenih.
Danes kapica koristi okoli 13.000 ljudem. Ampak namen razvojne kapice je ravno v tem, da bi bilo takih ljudi v prihodnosti čim več. Želim si, da bi jih bilo čez pet let ali še prej 100.000.
Zdaj pa druga stran. Manjkajoči znesek v proračunu bi s samo dohodnino pokrilo okoli 1.560 novih zaposlenih z bruto plačo 10.000 evrov. Takšnih ljudi imamo danes nekaj več kot 5.000. Prvi cilj je, da ostanejo doma, drugi, da jih pride več. Tisti, ki zaslužijo trikratnik povprečne plače ali več, so manj kot odstotek plačnikov dohodnine, plačajo pa 15 odstotkov vse dohodnine. Odkrito povem: da bodo ti ljudje prišli, je optimistično pričakovanje, ne gotovost.
Fiskalni svet ocenjuje izpad na 1,2 milijarde evrov, vi na 647 milijonov. Komu naj ljudje verjamejo?
Najbolje, da pogledajo vse številke, vse so javne. Statično, brez odziva gospodarstva in ljudi, tudi ministrstvo ocenjuje izpad na 848 milijonov evrov na leto. Ko upoštevamo, kako se bodo ljudje in podjetja odzvali, pridemo do 647 milijonov, to je 0,83 odstotka BDP. Mednarodni denarni sklad ocenjuje 0,85 odstotka, fiskalni svet 1,1 odstotka. Razlike izhajajo predvsem iz različnih podatkov in predpostavk. Ne zanikam pa, da ima zakon, predvsem na začetku uporabe, negativne finančne učinke, zlasti na strani prispevkov.
»Pomislek ni izginil. Postal je moja naloga.«
Se bo nižji DDV res poznal v cenah hrane? Trgovcev nič ne zavezuje.
To je res. Zakon trgovcev ne zavezuje in kritiki na to upravičeno opozarjajo. Računamo na konkurenco: trgovec, ki nižji davek prenese na kupce, bo kupce izgubljal. Enako je pri najemninah. Nižji davek za lastnike sam po sebi ne zniža najemnine. Namen je, da se odda več stanovanj, in to zakonito. Ljudje pa bodo najbolje videli sami, na policah in v najemnih pogodbah.
Kaj se zgodi po 6. decembru, v enem ali drugem primeru?
Če bo zakon potrjen, ga bomo z novelo uskladili tako, da bo veljal samo za naprej, ker so nekateri datumi v njem že pretekli. Nihče ne bo ničesar plačeval ali vračal za nazaj. Če bo zavrnjen, ostanejo sedanja pravila. Državni zbor eno leto ne sme sprejeti zakona z enako vsebino. Proračuna za leti 2027 in 2028 sta pripravljena brez učinkov tega zakona. V obeh primerih država normalno deluje. Žal pa bodo ukrepi, ki bodo izboljšali finančni položaj ljudi in konkurenčnost gospodarstva prišli z enoletno zamudo.
ŠE TO
Ministrstvo pripravlja tudi brezplačni bančni paket. Komu bo namenjen?
Vsakemu, ki na račun pri banki v Sloveniji prejema plačo, pokojnino ali druge redne prejemke. Paket bo vključeval brezplačno vodenje računa, debetno kartico, spletno in mobilno banko ter pologe in dvige gotovine pri svoji banki. Za upokojence predvidevamo še razširjen paket z vsaj desetimi brezplačnimi plačili na mesec, tudi trajniki. Isti zakon ureja ustavno pravico do gotovine, ker se bankomati in poslovalnice zapirajo predvsem na podeželju.
Za konec: kaj bi rekli neodločenemu volivcu?
Naj se odloči na podlagi dejstev. Strah je slab svetovalec, s katerekoli strani že prihaja. Vlada je svoje stališče povedala, kritiki svojega, vse številke so javne. Vsak naj pogleda, kaj zakon pomeni zanj, za njegovo družino, podjetje ali kmetijo. In naj gre glasovat, tudi predčasno, od 1. do 3. decembra. Moja naloga ostaja enaka ne glede na izid: da so javne finance varne, stabilne in predvidljive.
Verjamem, da bodo ljudje prepoznali vse lastnosti zakona in se pametno odločili.
Spoštujem ljudi in njihove odločitve.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.