© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Prehitimo potres
Čas branja 2 min.

Prihaja potresna izkaznica: Kako varne so vaše stavbe?


D.K.
6. 5. 2026, 17.40
Posodobljeno
18:00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Slovenija načrtuje vzpostavitev evidence potresne odpornosti stavb ter uvedbo sistematičnih pregledov objektov za večjo varnost prebivalcev.

Svet24
OGLASNI PROSTOR
Vaš oglas se lahko nahaja tukaj
potres, posočje, 14.4.1998.jpg
Bobo
Potres je povzročil veliko materialno škodo, na srečo pa ni bilo smrtnih žrtev.

Slovenija naj bi v prihodnjih letih vzpostavila centralno bazo podatkov o potresni odpornosti stavb ter sistematično pregledovanje stavbnega fonda, predvideva nastajajoči akcijski program za izvajanje resolucije Prehitimo potres. Glavne poudarke programa so danes predstavili na strokovnem posvetu ob 50. obletnici potresa v Posočju.

Svet24
OGLASNI PROSTOR
Vaš oglas se lahko nahaja tukaj

Kot so na strokovnem posvetu v Ljubljani poudarili strokovnjaki s področja gradbeništva ter predstavniki ministrstva za naravne vire in prostor, resolucija o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 Prehitimo potres predvideva izvajanje ukrepov prek petletnih akcijskih programov, s katerimi želi država postopno zmanjšati potresno tveganje stavbnega fonda. Celoten akcijski program trenutno sicer še nastaja, so poudarili z ministrstva, poroča Slovenska tiskovna agencija (Sta).

Slovenija uvaja nov sistem za upravljanje potresnega tveganja

Meta Kržan z Zavoda za gradbeništvo Slovenije je poudarila, da je glavni namen prvega akcijskega programa (2026-2030) predvsem vzpostaviti sistem, ki bo omogočal dolgoročno in načrtno upravljanje potresnega tveganja. Eden ključnih ciljev je izboljšati poznavanje dejanskega stanja stavbnega fonda v Sloveniji, saj podatki o potresni odpornosti številnih objektov trenutno niso dovolj natančni. Zato načrtujejo podrobnejše ocene objektov, zbiranje podatkov o značilnih tipih stavb ter posodobitev seizmičnih stresnih testov in modelov za analizo potresnega tveganja.

Preberite še

Digitalni preobrat: Država bo spremljala posege v stavbe

Predvidena je tudi digitalizacija dokumentacije in vzpostavitev evidence posegov v stavbe, kar naj bi omogočilo spremljanje učinkov sanacij, določanje prioritet in načrtovanje nadaljnjih ukrepov. Po načrtih naj bi v prvi fazi programa ustanovili organ za potresno odpornost, pripravili zakonodajne spremembe in zasnovali metodologijo potresne izkaznice, ki naj bi omogočila oceno potresne odpornosti posamezne stavbe ter lastnikom, kupcem in državi dala jasnejši vpogled v stopnjo potresnega tveganja objektov. Pozneje naj bi sledili prvi pilotni projekti utrditve javnih in večstanovanjskih stavb.

Svet24
OGLASNI PROSTOR
Vaš oglas se lahko nahaja tukaj

Minister Novak: “Bodimo pošteni, nismo pripravljeni na to"

Minister Jože Novak je na posvetu opozoril, da Slovenija na velik potresni dogodek ni pripravljena. "Bodimo pošteni, nismo pripravljeni na to," je dejal. Po njegovih besedah bo treba ob pripravi akcijskega programa hkrati okrepiti preventivo, ozaveščanje prebivalcev ter operativni odziv sistema zaščite in reševanja, piše Sta.

Akcijski program zato velik poudarek namenja tudi ozaveščanju javnosti o pomenu potresno varne gradnje ter informiranju lastnikov, najemnikov, kupcev stanovanj in izvajalcev prenov o tveganjih neustreznih posegov v nosilne konstrukcije stavb.

Svet24
OGLASNI PROSTOR
Vaš oglas se lahko nahaja tukaj

Novak je izpostavil tudi, da so se energetske prenove v preteklosti pogosto izvajale brez hkratne ureditve potresne odpornosti objektov. V prihodnje bo treba po njegovih besedah zlasti pri javnih objektih energetske in potresne prenove povezovati.

Po predstavljenih podatkih je v Sloveniji ogroženih med 32.000 in 75.000 stavb ali delov stavb. Če bi se ponovil ljubljanski potres iz leta 1895, bi bilo lahko poškodovanih med 42.000 in 102.000 stavb, ekonomska škoda pa bi lahko znašala od 2,5 do 16,8 milijarde evrov.

36.000 stavb do leta 2050

Samo Gostič z Gradbenega inštituta ZRMK je opozoril, da bi bilo treba do leta 2050 potresno utrditi približno 36.000 stavb oz. okoli 1800 objektov letno, kar predstavlja velik organizacijski in finančni zalogaj. Ob tem je po poročanju Sta poudaril, da bo nujna kombinacija evropskih sredstev, javnih virov in zasebnih vlaganj. "Finance se najdejo, če je volja," je izpostavil.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.

Svet24
OGLASNI PROSTOR
Vaš oglas se lahko nahaja tukaj

© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.