730 evrov za 35 kvadratov: kaj bi mladim prinesel razvojni zakon
Mladi se v Sloveniji od staršev odselijo pozno, za otroka pa se pogosto odločijo šele, ko rešijo stanovanjsko vprašanje.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Razvojni zakon, o katerem bodo volivci odločali 6. decembra, prinaša nekaj ukrepov, ki bi jim lahko olajšali začetek: nižji davek na najemnine, nižje prispevke za samostojne podjetnike z nizkimi prihodki in razvojno kapico. Kaj bi to pomenilo v praksi, kaže primer mladega para.
Najemnina: davek s 25 na 5 odstotkov
Stroški življenja so v zadnjih letih močno zrasli, najbolj pri stanovanjih. Zaradi visokih najemnin in cen nepremičnin je prehod v samostojno življenje za mlade zahteven.
Lara in Timon sta poročena in redno študirata, on biokemijo, ona grafiko. Za 35 kvadratnih metrov veliko garsonjero plačujeta 730 evrov najemnine na mesec, brez stroškov. Po študiju si želita ustvariti dom in družino v Sloveniji, a se tako kot mnogi vrstniki sprašujeta, ali ne bi bilo pametneje oditi v tujino.
Razvojni zakon najemodajalcem, ki dolgoročno oddajajo mladim ali mladim družinam, znižuje davek na dohodek iz najemnine s 25 na 5 odstotkov. Najemodajalka Lare in Timona bi tako na leto prihranila skoraj 1.600 evrov davka. Če bi prihranek v celoti prenesla na najemnino, bi par plačeval okoli 600 namesto 730 evrov na mesec. Zakon najemodajalcev k temu ne zavezuje, daje pa jim prostor za nižjo najemnino, najemnikom pa dober argument v pogajanjih.
Prvi dom: država kot porok
Nižja najemnina olajša vsakdan, osnovnega vprašanja pa ne reši: večina mladih si želi živeti v svojem. Vlada zato napoveduje prenovo stanovanjske jamstvene sheme. Sedanja od leta 2022 ni zaživela, saj so na njeni podlagi odobrili le pet kreditov.
Po novi shemi bi država jamčila za del kredita in mladim omogočila ugodnejše obresti. Pari, kot sta Lara in Timon, bi tako lažje kupili prvo stanovanje. Napovedane so tudi spodbude, da bi prazna stanovanja prišla na trg, in hitrejše pridobivanje gradbenih dovoljenj. Ti ukrepi niso del razvojnega zakona, podrobnosti pa še niso znane.
Samostojna pot brez previsokih prispevkov
Lara bi po študiju rada delala kot samostojna oblikovalka. Začetek je drag: samostojni podjetnik danes plača okoli 650 evrov prispevkov na mesec, tudi ko še skoraj ničesar ne zasluži. Z odprtjem s. p. bi izgubila tudi del študentskih ugodnosti, zato se ji samostojno delo med študijem praktično ne splača.
Razvojni zakon bi samostojnim podjetnikom z nizkimi prihodki prispevke znižal na okoli 250-300 evrov na mesec. Mladi bi tako lažje začeli svojo pot in pozneje več prispevali v skupno blagajno.
Razvojna kapica: več razlogov, da ostanejo doma
Visoke obremenitve najbolj čutijo dobro plačani strokovnjaki. Da bi zaposleni prejel 6.000 evrov neto plače, mora delodajalec zanj odšteti skoraj 14.000 evrov. Pri najvišjih plačah od vsakega evra, ki ga delodajalec nameni za povišico, zaposlenemu ostane le okoli tretjina. Zato slovenska podjetja težko ponudijo plače, ki bi bile primerljive z drugimi razvitimi državami.
Razvojni zakon uvaja razvojno kapico: od dela bruto plače nad 7.500 evrov se prispevki ne bi več plačevali. Zgornjo mejo prispevkov ima 18 od 27 držav Evropske unije. Timonu kot mlademu biokemiku kapica na začetku ne bo prinesla veliko. Če pa bodo podjetja lažje obdržala in privabila vrhunske strokovnjake, bodo tudi mladi, kot je on, prihodnost lažje videli doma.
Korak v pravo smer
Med mladimi je pogosto slišati, da je Slovenija država v zatonu in da se zanjo ne splača truditi. Če jih želimo obdržati, potrebujemo okolje, ki spodbuja uspeh in podjetnost, ceni delo in znanje ter mladim daje razlog, da ostanejo.
Parov, kot sta Lara in Timon, je veliko. Ukrepi razvojnega zakona njihovih težav ne bodo rešili čez noč, so pa korak k temu, da bi mladi svojo prihodnost gradili doma.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.