Sindikati zbirajo podpise za nižji DDV. Kaj loči njihov predlog od vladnega
Sindikati zbirajo podpise za nižji DDV na hrano in energente. Njihov predlog se od vladnega razlikuje predvsem po varovalkah, ki naj bi trgovce prisilile v znižanje cen.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) je začela zbirati podpise za vložitev predloga novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV), s katero želi doseči znižanje cen osnovnih živil in energentov. Do 15. januarja mora zbrati najmanj 5000 overjenih podpisov volivcev, da bo predlog lahko vložila v obravnavo v državni zbor.
Kot je pred ljubljansko upravno enoto pojasnila generalna sekretarka KSJS Martina Vuk, predlog predvideva trajno uvedbo petodstotne stopnje DDV za osnovna živila, vključno z brezglutenskimi izdelki, in kmetijske proizvode ter začasno 9,5-odstotno stopnjo za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.
Kako se razlikuje od interventnega zakona?
Po njenih besedah se sindikalni predlog od interventnega zakona za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci 6. decembra odločali na naknadnem zakonodajnem referendumu, razlikuje predvsem po varovalkah, ki bi zagotovile, da bi se znižanje davka dejansko odrazilo v nižjih cenah za potrošnike.
Vuk je opozorila, da zgolj znižanje davčne stopnje brez ustreznih nadzornih mehanizmov ne zagotavlja pocenitve izdelkov, saj bi lahko trgovci razliko obdržali v obliki višjih dobičkov. Ob tem je spomnila na izjavo predsednika vlade Janeza Janše, ki je sindikalno pobudo označil za smešno, češ da podobno rešitev že vsebuje interventni zakon. Po njenih besedah pa je prav finančni minister Andrej Šircelj izrazil dvom, da bi takšen ukrep brez dodatnih določb prinesel nižje cene hrane.
Kot primer neučinkovitega znižanja davka je ponovno izpostavila Hrvaško, kjer se po uvedbi nižje stopnje DDV na hrano cene niso znižale, temveč so se po njenih navedbah celo zvišale, zaradi česar so bili potrebni dodatni ukrepi.
Trgovci bi morali upravičiti zvišanje cen
Predlog KSJS zato predvideva spremljanje cen že 90 dni pred uvedbo nižje davčne stopnje, s čimer želijo preprečiti morebitna predhodna zvišanja cen. Določa tudi pogoje, pod katerimi bi trgovci lahko cene zvišali, predvsem ob dokazljivem povečanju vhodnih stroškov. Te bi morali ustrezno izkazati, izvajanje določb pa bi spremljal poostren nadzor.
Vuk je pojasnila, da so se pri pripravi rešitev zgledovali po avstrijski zakonodaji. Prepričana je, da je mogoče z ustreznimi varovalkami zagotoviti, da se davčna razbremenitev v sorazmernem deležu prenese na končne kupce.
Na vprašanje o predvidenih prihrankih gospodinjstev je odgovorila, da so ti primerljivi z izračuni predlagateljev interventnega zakona, vendar konkretnega zneska ni navedla. Poudarila je, da so v sindikalni predlog dodatno vključili brezglutenske izdelke, ki so pogosto dražji od običajnih živil, za nekatere posameznike pa nujno potrebni.
Po njenih besedah so sindikati predlagateljem interventnega zakona že ponudili sodelovanje pri oblikovanju rešitev, ki bi zagotovile dejansko znižanje cen, vendar do pogovorov ni prišlo. Zato so se odločili za lastno zakonodajno pobudo, pri čemer dopuščajo možnost, da bi se nabor izdelkov z nižjo davčno stopnjo med parlamentarno obravnavo še razširil.
Podporo je mogoče oddati tudi elektronsko
Volivci lahko podpise za vložitev novele oddajo osebno na upravnih enotah ali elektronsko prek portala eUprava. Vuk je državljane pozvala k sodelovanju, hkrati pa jih povabila k udeležbi na referendumu 6. decembra, na katerem sindikati pozivajo h glasovanju proti interventnemu zakonu.
Ob tem je zavrnila očitke, da sindikati zgolj nasprotujejo vladnim ukrepom, saj po njenih besedah poleg nasprotovanja zakonu ponujajo tudi lastne rešitve. Spomnila je na njihov predlog desetodstotne uskladitve dohodninske lestvice in olajšav, s katerim so želeli doseči višje neto plače zaposlenih.
Glede morebitnih pravnih ovir za nadaljnjo obravnavo novele, če bi bil interventni zakon na referendumu zavrnjen, je pojasnila, da bi moralo o obsegu enoletnega moratorija na sprejemanje vsebinsko podobnih zakonskih rešitev odločiti ustavno sodišče. To se po njenih besedah v dosedanji odločitvi o dopustnosti referenduma do tega vprašanja še ni opredelilo.
Štrukelj: Cenejša hrana je pomembna predvsem za najšibkejše
Predsednik KSJS Branimir Štrukelj je zavrnil očitke, da sindikati nasprotujejo ukrepom za pocenitev hrane. Poudaril je, da prav gospodinjstva z najnižjimi dohodki za prehrano namenijo največji delež svojih sredstev, zato bi učinkovito znižanje cen pomembno prispevalo k izboljšanju njihovega življenjskega standarda.
Prepričan je, da bodo volivci prepoznali namen sindikalne pobude in pomagali zbrati potrebne podpise. Pozitivno je ocenil tudi dosedanji potek referendumske kampanje.
Po njegovem mnenju sindikalnim argumentom pritrjujejo tudi opozorila fiskalnega sveta in ekonomistov. Ob tem je zagovornikom zakona očital, da poskušajo pomanjkanje vsebinskih argumentov nadomestiti z diskreditacijami sindikatov in posameznikov. Zagotovil je, da se sami ne bodo spuščali na takšno raven razprave.
Zaskrbljenost zaradi financiranja plač v javnem sektorju
Štrukelj se je dotaknil tudi položaja zaposlenih v javnem sektorju in opozoril, da v proračunu za prihodnje leto po njegovih informacijah niso zagotovljena sredstva za zvišanja plač, določena z veljavno zakonodajo in kolektivnimi pogodbami.
Ob tem je izrazil pomisleke glede napovedane reforme plačnega sistema, ki predvideva oblikovanje ločenih plačnih stebrov za posamezne dejavnosti. Po njegovi oceni obstaja nevarnost, da bi bile spremembe izvedene ob zmanjšanju skupne mase sredstev za plače.
Medtem ko meni, da bi vlada težko posegla v zakonsko določeno zvišanje decembrskih plač, ostaja po njegovih besedah negotovo, kaj se bo zgodilo z uskladitvami v prihodnjem letu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.