Ob predaji 5295 podpisov: "Proti eroziji demokracije" in "proti apartheidu"
Pobudniki referenduma so v DZ predali 5295 podpisov proti noveli, ki državljanom tretjih držav jemlje glas na lokalnih volitvah.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pobudniki referenduma o spremembah zakona o lokalnih volitvah so državnemu zboru predali 5295 podpisov za začetek referendumskega postopka. Gre za novelo, ki jo je državni zbor sprejel prejšnji ponedeljek, 15. junija, in s katero so državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji izgubili pravico glasovanja na lokalnih volitvah.
S tem se v dobrem mesecu odpira boj za še tretji referendum. Po pobudi za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije in po zbiranju podpisov za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi se zdaj odpira še vprašanje lokalne volilne pravice tujcev iz tretjih držav.
Pobudniki so za začetek postopka potrebovali najmanj 2500 podpisov, zbrali pa so jih več kot dvakrat toliko. To še ne pomeni, da bo referendum tudi razpisan. Če bo pobuda vložena pravilno, se lahko začne naslednja faza: zbiranje 40.000 overjenih podpisov volivcev, potrebnih za vložitev zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
»Tukaj smo za slovensko demokracijo«
Predstavnica pobudnikov je ob predaji podpisov dejala, da so se zbrali, ker je državni zbor po njihovem prepričanju z novelo posegel v že obstoječo pravico dela prebivalcev Slovenije.
»Poslanci in poslanke so odvzeli volilno pravico več kot 100 tisoč prebivalcem Republike Slovenije. Mi mislimo, da je to narobe, zato smo se maksimalno potrudili, zbrali te podpise in jih danes predali,« je povedala.
Dodala je, da pobudniki ne nastopajo le proti posamezni zakonski spremembi, temveč v obrambo širšega razumevanja demokracije. »Tukaj smo za slovensko demokracijo, za slovensko državo, za tiste vrednote, ki so našo državo osamosvojile, za tiste vrednote, ki so našo državo pripeljale v Evropsko unijo,« je dejala.
Ljudje, ki tukaj živijo, delajo in plačujejo davke
Elvis Salukić iz Bošnjaške kulturne zveze Slovenije se je zahvalil vsem 5295 podpisnikom, ki so po njegovih besedah »rekli stop temu zakonu« in ljudem, ki jih sprememba zadeva, dali »kanček upanja«.
Poudaril je, da gre za ljudi, ki v Sloveniji ne živijo začasno, ampak so pogosto del lokalnih skupnosti že desetletja. »Ti ljudje živijo tukaj, delajo tukaj, plačujejo davke in prispevke, gradijo to državo, ne leto ali dve, ne pet ali šest let, ampak že desetletja,« je dejal.
Po njegovem mnenju je sporočilo novele še posebej problematično zato, ker prihaja na začetku mandata nove vlade. »Mislim, da je danes veliko večji problem v zdravstvu, v šolstvu, v gospodarstvu, ne pa v teh ljudeh, ki dejansko delajo v zdravstvu, delajo v gradbeni panogi in rešujejo problematiko,« je dejal.
Namesto da bi jih država podprla, je nadaljeval, »dejansko delamo proti njim«. Dodal je, da bi bilo po njegovem škoda, če bi morala država o takem vprašanju odločati na referendumu in za to porabiti denar, ki bi ga lahko namenila drugim področjem.
»Za referendum 40 tisoč podpisov ne bo noben problem«
Salukić je dejal, da so podpise zbrali v zelo kratkem času in predvsem z delom prostovoljcev na terenu. Po njegovih besedah so odzivi ljudi pokazali, da tema ni obrobna.
»Tukaj je bilo tudi veliko emocij in ljudje so res z zadovoljstvom in veseljem dali ta podpis. Če bi imeli veliko več časa, bi zbrali še veliko več podpisov,« je dejal.
Prepričan je, da bi pobudniki lahko zbrali tudi podpise za naslednjo fazo postopka. »Za sam referendum 40 tisoč podpisov ne bo noben problem,« je dejal, a obenem pozval poslance, naj še enkrat premislijo, ali je referendum res potreben.
»Vsi skupaj, vključno s temi ljudmi, ki živijo že desetletja tukaj v Sloveniji, smo lahko samo še močnejši in boljši, ker to državo res gradijo že desetletja. Ne delajo problemov, ampak samo želijo imeti svoje osnovne pravice,« je dodal.
Slapšak: Slovenija travme izbrisa še ni končala
Med podporniki pobude je bila tudi Svetlana Slapšak, ki je nastopila kot prva podpisnica. Spremembo zakona je povezala s širšim vprašanjem odnosa države do ljudi, ki so del slovenske družbe, a nimajo slovenskega državljanstva.
»S svojimi leti in s svojimi izkušnjami lahko povem samo to: travme izbrisa Slovenija še ni končala,« je dejala.
Po njenem mnenju je odvzem lokalne volilne pravice napačen korak prav zato, ker odpira stare rane. »Zadnja stvar, ki bi jo lahko ta država počela, je, da se ta travma nadaljuje,« je dejala.
Slapšak je bila ostra tudi do nove vlade. Dejala je, da je ta »v zelo kratkem času jasno pokazala, da kot svojo prvo nalogo vidi zmanjšanje človekovih pravic«. Ob tem je dodala: »Zaradi zmanjšanja človekovih pravic bom zmeraj reagirala tako, kot sem, dokler živim.«
»Proti eroziji demokracije«
Jure Gombač se je podpisnikom zahvalil, ker so se po njegovih besedah podpisali »za človekove pravice« in »proti eroziji demokracije v Sloveniji«. Spremembe zakona je označil za poseg, ki ustvarja neenako obravnavo prebivalcev lokalnih skupnosti.
Na vprašanje, ali pobudniki računajo tudi na podporo političnih strank, so odgovorili, da to ni strankarsko vprašanje. Predstavnica pobudnikov je dejala, da računajo »na pomoč prav vsakega državljana Republike Slovenije, ki mu je mar za demokratične vrednote«.
Denis Striković je poudaril, da se je v nekaj dneh oblikovala široka koalicija društev različnih manjšin in posameznikov. Po njegovih besedah zbrani podpisi kažejo, da pobuda ni omejena na ozek krog organizacij.
»To je super koalicija, super energija,« je dejal. Prepričan je, da lahko pobudniki v naslednji fazi zberejo tudi precej več od potrebnih podpisov.
Kdo je izgubil pravico?
Državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji so lahko doslej glasovali na lokalnih volitvah v občini, kjer živijo. Po noveli zakona o lokalnih volitvah te pravice ne bodo več imeli. Lokalno volilno pravico bodo še naprej ohranili slovenski državljani in državljani drugih članic Evropske unije.
Po mnenju pobudnikov referenduma gre za vprašanje, ali lahko ljudje, ki v občinah živijo, delajo, plačujejo davke, prispevajo k lokalnemu okolju in uporabljajo občinske storitve, sodelujejo tudi pri odločanju o lokalni skupnosti.
Nasprotniki novele zato govorijo o odvzemu že pridobljene pravice, predlagatelji sprememb pa so ob sprejemanju zakona zatrjevali, da gre za ureditev volilnega sistema in jasnejšo vez med državljanstvom in političnim odločanjem.
Po predaji podpisov je zdaj naslednji korak na strani državnega zbora. Če bodo izpolnjeni formalni pogoji, se bo lahko začelo zbiranje 40.000 overjenih podpisov.
Simonič: Referenduma se v SDS veselimo
V SDS pa morebitnega referenduma ne vidijo kot težave. Luka Simonič je dejal, da se ga v stranki »iskreno zelo veselijo«, saj naj bi se po njegovem mnenju mnogi državljani šele ob referendumski razpravi zavedeli, da so imeli državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem doslej volilno pravico na lokalnih volitvah.
Po njegovem mnenju mora biti državljanstvo temeljni pogoj za volilno pravico. »Volilna pravica ni sama po sebi danost, ampak je odgovornost do države. S tem, ko imaš državljanstvo, prevzemaš tudi odgovornosti, prevzemaš volilno pravico in odgovornost za lokalne skupnosti,« je poudaril.
Simonič je dodal, da v SDS upajo, da bo pobudnikom uspelo zbrati podpise za referendum, saj naj bi se tako vprašanje odprlo pred vsemi volivci. »Iskreno, jaz se veselim in upam, da jim bo uspelo, ker je prav, da to vprašanje odpremo,« je dejal.
Ob tem je bil oster do Levice in opozicije, ki sta napovedovali tudi možnost ustavne presoje. Dejal je, da bo po njegovem mnenju »levica, ko bo v opoziciji, vladala preko referendumov in preko ustavnega sodišča«. Dodal je, da SDS ne bo presenečena nad nobenim izidom ustavnega sodišča, a da upajo, da se bodo državljani na referendumu odločili v podporo noveli.
Simonič je pobudnikom referenduma očital tudi zavajanje. »Verjamem, da bomo tudi mi prišli z argumenti in se za ta referendum borili,« je dejal.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
