Še en neslavni rekord Slovenije: največ škode zaradi ujm v Evropski uniji
Slovenija je po gospodarski škodi zaradi vremenskih ujm na prebivalca na vrhu Evropske unije. Izgube so skoraj trikrat večje kot v drugouvrščeni Španiji.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Sloveniji je gospodarska škoda zaradi poplav, neurij, suš in drugih vremenskih in podnebnih ekstremov od leta 1980 do leta 2025 znašala 9.541 evrov na prebivalca. To je največ v Evropski uniji in skoraj trikrat toliko kot v drugouvrščeni Španiji, kaže najnovejši izračuni Evropske agencije za okolje (EEA).
V Španiji je škoda v istem obdobju znašala 3.316 evrov na prebivalca, v tretjeuvrščenem Luksemburgu pa 3.061 evrov. Sledili sta Italija z 2.805 evri in Avstrija z 2.576 evri na prebivalca. Agencija je za vsako državo skupno ocenjeno škodo v vseh 46 letih delila s povprečnim številom prebivalcev v tem obdobju. Vsi zneski so izraženi v cenah iz leta 2025.
Slovenija pa je poleg škode na prebivalca izstopala še po enem merilu. Tudi na kvadratni kilometer so ujme pri nas povzročile več škode kot v kateri koli drugi članici EU. Po tem merilu sta Sloveniji sledili Belgija in Luksemburg.
V vsej Evropski uniji so poplave, neurja, suše, vročinski valovi in drugi izredni dogodki med letoma 1980 in 2025 povzročili za približno 920 milijard evrov gospodarske škode. Več kot 270 milijard evrov oziroma skoraj 30 odstotkov celotne škode je nastalo v zadnjih petih letih tega obdobja. Leta od 2021 do 2025 so bila tako najdražje petletno obdobje od začetka spremljanja. Največji delež škode so v celotnem obdobju povzročile poplave, in sicer 44 odstotkov.
Škoda med posameznimi leti močno niha, saj lahko že ena huda ujma bistveno spremeni letni seštevek. V EU je pet odstotkov najdražjih dogodkov povzročilo skoraj dve tretjini vse evidentirane škode. Kljub tem nihanjem je rast vidna tudi v daljšem obdobju. V osemdesetih letih je v Uniji nastalo povprečno 8,8 milijarde evrov škode na leto, v desetletju 2010–2019 že 21,2 milijarde, v šestih letih od 2020 do 2025 pa 48,2 milijarde evrov na leto.
Med državami z največjo škodo na prebivalca so velike razlike v tem, kolikšen del izgub je bil zavarovan. V Sloveniji je ta delež znašal tri odstotke, v Španiji enajst, v Luksemburgu pa 62 odstotkov. V EU kot celoti je bila zavarovana manj kot petina ocenjene škode.
Evropska unija želi s strategijo prilagajanja podnebnim spremembam iz leta 2021 in evropskim okvirom za podnebno odpornost iz leta 2026 države bolje pripraviti na obvladovanje podnebnih tveganj ter dolgoročno zmanjšati gospodarsko škodo. Pri tem je pomembna tudi zaščita infrastrukture, saj se lahko posledice posamezne ujme prenesejo na več medsebojno povezanih sistemov.
Evropska agencija za okolje opozarja, da prilagajanje za zdaj ne dohaja naraščajočih tveganj. Ker se bodo vremenski in podnebni ekstremi po pričakovanjih še stopnjevali, agencija ocenjuje, da bo gospodarska škoda verjetno še naprej naraščala.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.