Bi to vozilo rešilo promet v Ljubljani? Vozi kot tramvaj brez tračnic
Promet v Ljubljani postaja vse večji problem. V mesto se vsak dan pripelje okoli 140 tisoč vozil, ki skupaj z avtomobili prebivalcev povzročajo velike obremenitve cest. Javni mestni prevoz je za marsikoga še vedno premalo privlačna alternativa. Zato na LPP preizkušajo precej nenavadno vozilo, kombinacijo tramvaja in avtobusa, ki bi lahko v prihodnosti pomembno spremenilo način premikanja po prestolnici.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Madona, je dolg!« je bila ena prvih pripomb Ljubljančanov, ko so na cestah zagledali novo vozilo, ki so ga na LPP poimenovali kar tramvaj. Nekateri mu pravijo nekoliko drugačen avtobus. Ime pravzaprav niti ni pomembno. Gre za vozilo, razvito na Kitajskem, pri podjetju, ki sicer izdeluje tramvaje in železniške vagone. To se pozna tudi pri njegovi zasnovi, saj je precej bolj podobno tirnemu vozilu kot klasičnemu avtobusu.
Notranjost kot v sodobnem tramvaju
Tudi občutek med vožnjo je precej podoben vožnji s sodobnim tramvajem. Notranjost spominja na potniški vagon podzemne železnice, električni pogon pa poskrbi za značilen zvok. Vendar gre za precej drago tehnologijo. Takšno vozilo v osnovni različici stane med dva in 2,5 milijona evrov.
V Ljubljani preizkušajo najosnovnejšo različico z najmanjšo baterijo, ki omogoča do približno 70 kilometrov dosega. A to bi bilo za mestni promet po besedah direktorja LPP Roka Viharja dovolj, saj bi se vozilo polnilo na eni ali obeh končnih postajah.
»Razvita je posebna polnilnica, pri kateri se vozilo polni na strehi. Ko pripelje pod polnilnico, dvigne odjemnik toka, se priklopi na omrežje in v nekaj minutah napolni dovolj energije za novo vožnjo,« pojasnjuje Vihar. Testno vozilo ima za zdaj začasno polnilno rešitev, saj preizkušanje še vedno poteka.
##M24VIDEO-181##
Za 250 potnikov in dolg 30 metrov
BRT, kot se imenuje sistem oziroma vozilo, je dolg 30 metrov in ima dva zgiba, ki notranjost razdelita na tri potniške dele. Po besedah enega od dveh slovenskih voznikov, ki imata licenco za njegovo upravljanje, je razvita tudi različica s tremi zgibi in štirimi potniškimi deli.
Ljubljansko vozilo lahko sprejme največ 250 potnikov, vendar jih med dosedanjim preizkušanjem še ne prevaža. To naj bi se spremenilo kmalu, ko bodo približno 14 dni izvajali poskusne vožnje s potniki in preverili delovanje v dejanskih razmerah. Toda Ljubljana trenutno še nima ustreznih pogojev, da bi vozilo lahko pokazalo vse svoje zmogljivosti. In prav infrastruktura je eden največjih izzivov.
Vozi kot po tračnicah, vendar brez njih
BRT je zasnovan kot vozilo, ki bi lahko delovalo skoraj avtonomno. Voznik bi predvsem nadzoroval vožnjo, za večino nalog pa bi poskrbela elektronika. Ljubljanski primerek te stopnje avtomatizacije še ne dosega.
Sistem s kamerami prepoznava posebne oznake na vozišču in vozilo usmerja po vnaprej določeni poti. Vsakič pelje po povsem enaki liniji, brez odstopanj. Pomaga si tudi z zelo natančnim sistemom GPS. Zato imamo občutek, kot da vozi po tračnicah, čeprav jih v resnici nima. Ima tako imenovane virtualne tračnice.
Prav zato ga je težko preprosto uvrstiti med avtobuse ali tramvaje. Ima gumijasta kolesa in se vozi po cesti, vendar je njegovo gibanje precej bolj podobno tirnemu vozilu.
Brez posebnih pasov ne bo šlo
Za učinkovito delovanje bi morala Ljubljana precej prilagoditi prometno infrastrukturo. Vozilo potrebuje čim bolj neovirano pot, čim manj ostrih ovinkov in predvsem prednost pred drugimi udeleženci v prometu.
Potrebovali bi posebne vozne pasove ali pa bi morali obstoječe rumene pasove povezati v neprekinjeno traso. Prilagoditi bi bilo treba tudi semaforje, vzpostaviti zeleni val in vozilu na križiščih zagotoviti prednost. Če bi iz celotnega sistema izpadel samo eden od teh elementov, bi bil učinek precej manjši.
BRT ima šest osi, pri čemer vsako kolo sledi poti prvega. To pomeni, da lahko tudi zelo dolgo vozilo sledi natančno določeni liniji. Toda za nemoteno vožnjo bi morali prilagoditi tudi postajališča in robnike. Vozilo bi se moralo ustaviti čim bližje robu pločnika, podobno kot vlak podzemne železnice, pri čemer bi zaradi virtualnih tračnic vsakič ustavilo na povsem enakem mestu.
»Namen vozila bi bil povezati skrajne točke mesta na linijah sever–jug in vzhod–zahod. Toda samo to vozilo ne bi rešilo vsega. Načrtujemo, da bi v celoto povezali prevoz do mesta in nato še prevoz skozi mesto. Za zdaj naše vozilo voznik upravlja povsem ročno,« pravi Vihar.
Zato je tudi občutek med vožnjo nekoliko drugačen, bolj sunkovit in manj tekoč, kot bi ga lahko pričakovali od takšnega sistema. Po Ljubljani se vozilo za zdaj premika tudi s spremstvom mestnega redarstva, ki ustavlja promet med zavijanjem in na končni postaji na parkirišču Barje.
Prednost je tudi obračanje brez obračanja
Ena od zanimivih prednosti vozila je, da ima dve vozniški kabini, vsako na enem koncu. Na končni postaji zato ne potrebuje velikega prostora za obračanje. Voznik se preprosto presede v drugo kabino in nadaljuje vožnjo v nasprotni smeri.
V mestu, kjer je prostor vse bolj dragocen, je to pomembna prednost. Takšna rešitev bi lahko olajšala načrtovanje končnih postajališč in zmanjšala potrebo po dodatnih površinah.
Tehnologija je pripravljena, Ljubljana še ne
Takšna vozila že uporabljajo v šestih kitajskih mestih, pa tudi v Maleziji in Braziliji. Če bi se Ljubljana odločila za uvedbo sistema, bi jo čakalo precej zahtevno delo. Poleg prilagoditve cest in postajališč bi bilo treba urediti tudi zakonodajo ter spremeniti prometne navade.
»Urediti bi morali zakonodajo zaradi novega načina označevanja cest. Drugo pa so vozniki, kolesarji in pešci, ki bi morali sprejeti dejstvo, da bi imelo to vozilo absolutno prednost. A to je že druga zgodba,« opozarja Vihar.
Je torej to tramvaj, ki bi ga lahko znova uvedli v Ljubljano, ali samo drugačen avtobus? Pravzaprav oboje in hkrati nič od tega. Tramvaju je podoben, ker sledi vedno isti poti in se zaradi virtualnih tračnic od nje ne odmika niti za centimeter. Avtobusu pa je podoben, ker ima običajna gumijasta kolesa in vozi po cesti.
Po Viharjevih besedah bi lahko s takšnimi vozili prepeljali še več potnikov. LPP jih sicer že zdaj na leto prepelje približno 38 milijonov. Večja zmogljivost, udobje in hitrost bi lahko javni prevoz naredili privlačnejši, vendar bi bila uvedba sistema povezana z velikimi posegi v prometno ureditev mesta.
Za zdaj bodo Ljubljančani lahko spoznali le približek tega, kar vozilo v resnici zmore. Njegov potencial bo namreč mogoče izkoristiti šele, ko bo temu prilagojena tudi Ljubljana.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.