Ošpice se vračajo: kdo je najbolj ogrožen in zakaj?
Ošpice v Evropi še niso izginile. Novi podatki razkrivajo, kdo najpogosteje zboleva, zakaj prihaja do izbruhov in kako se lahko zaščitimo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Čeprav so ošpice zaradi cepljenja postale precej redkejše, se virus še vedno širi po Evropi. Po najnovejšem poročilu Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), objavljenem 6. novembra 2026, so države Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora med 1. oktobrom 2025 in 30. septembrom 2026 prijavile 2325 primerov ošpic. Od tega jih je bilo 2030 laboratorijsko potrjenih.
Samo septembra 2026 so v 13 državah zabeležili 66 primerov, največ v Bolgariji, Italiji in Nemčiji. Število okužb se je glede na avgust zmanjšalo, vendar ECDC opozarja, da se lahko podatki zaradi naknadnih prijav še spremenijo.
Kljub temu se v posameznih državah pojavljajo izbruhi. V Bolgariji so do začetka novembra letos zabeležili 592 primerov, na Portugalskem pa so oktobra poročali o novih okužbah, povezanih tudi z vnosi virusa iz tujine.
Zakaj se ošpice znova pojavljajo?
Ošpice so ena najbolj nalezljivih virusnih bolezni. Virus se širi po zraku, okužba pa je mogoča tudi brez neposrednega stika z obolelim. Glavni razlog za ponovne izbruhe so vrzeli v zaščiti prebivalstva. Kadar v skupnosti ni dovolj cepljenih ljudi, se lahko virus po vnosu hitro razširi med dovzetnimi posamezniki.
Po podatkih ECDC je bilo med bolniki, za katere so bili znani podatki o starosti in cepljenju, 71,8 odstotka necepljenih, dodatnih 16,7 odstotka pa jih je prejelo samo en odmerek cepiva.
Pomembno vlogo imajo tudi mednarodna potovanja. Virus se lahko iz območij z izbruhi prenese v države, kjer je bolezen sicer redka.
Kdo je najbolj ogrožen?
Podatki ECDC kažejo, da ošpice ne prizadenejo samo otrok. Med vsemi prijavljenimi primeri v zadnjem opazovanem 12-mesečnem obdobju je bilo 51,2 odstotka bolnikov starih 15 let ali več. Najvišjo stopnjo prijavljenih okužb pa so zabeležili med dojenčki, mlajšimi od enega leta, in otroki med prvim in četrtim letom starosti.
Posebej ranljive skupine so:
- Dojenčki in majhni otroci, zlasti tisti, ki zaradi starosti še niso ustrezno zaščiteni s cepljenjem.
- Necepljeni otroci in odrasli, ki nimajo zaščite pred okužbo.
- Nosečnice brez imunosti, pri katerih lahko okužba povzroči resne zaplete.
- Ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, pri katerih je tveganje za težji potek bolezni večje.
Ošpice torej niso zgolj otroška bolezen. Zbolijo lahko tudi odrasli, ki bolezni niso preboleli in niso ustrezno cepljeni.
Kakšno je stanje v Sloveniji?
V Sloveniji je epidemiološka slika precej ugodnejša kot v nekaterih drugih evropskih državah. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so leta 2024 prijavili 17 primerov ošpic, leta 2025 pa tri. Najnovejši primerljivi podatki ECDC kažejo, da Slovenija med 1. oktobrom 2025 in 30. septembrom 2026 ni prijavila nobenega primera ošpic.
To pa ne pomeni, da nevarnosti ni. Virus lahko v državo vnesejo potniki iz območij, kjer se ošpice širijo. Če pride v stik z necepljenimi oziroma nezaščitenimi posamezniki, lahko povzroči nove okužbe.
Slovenija je obvezno cepljenje proti ošpicam uvedla leta 1968. Zadnja večja epidemija je bila v letih 1994 in 1995.
Prvi simptomi so lahko podobni prehladu
Ošpice se običajno začnejo z visoko vročino, kašljem, nahodom, utrujenostjo in vnetimi očmi. V ustih se lahko pojavijo značilne drobne bele pege, imenovane Koplikove pege. Nekaj dni po začetku bolezni se pojavi značilen kožni izpuščaj. Običajno se najprej pokaže za ušesi in na obrazu, nato pa se razširi po telesu.
Okužena oseba je lahko kužna že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po njem. Prav zato se virus lahko širi, še preden bolnik ugotovi, da ima ošpice.
Ošpice lahko povzročijo resne zaplete
Čeprav večina obolelih okreva, ošpic ne smemo podcenjevati. Med možnimi zapleti so vnetje srednjega ušesa, driska z dehidracijo in pljučnica. Redkeje se lahko razvije tudi vnetje možganov. Po navedbah NIJZ se zapleti pojavijo pri približno 30 odstotkih primerov. Največje tveganje za težek potek bolezni imajo dojenčki in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom.
Posebnega zdravila, ki bi neposredno odpravilo okužbo z virusom ošpic, ni. Zdravljenje je predvsem podporno, antibiotiki pa pridejo v poštev le ob določenih bakterijskih zapletih.
Kako se lahko zaščitimo?
Najučinkovitejša zaščita pred ošpicami je cepljenje. Za dolgotrajno zaščito sta priporočena dva odmerka cepiva. V Sloveniji se otroci cepijo s kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam oziroma pri mlajših generacijah tudi proti noricam. Po programu za leto 2026 otroci, rojeni od februarja 2024 dalje, prvi odmerek praviloma prejmejo med 11. in 18. mesecem starosti, drugega pa pri treh letih. Za starejše generacije otrok velja drugačen razpored cepljenja.
Odraslim, ki niso prepričani o svojem cepilnem statusu, NIJZ svetuje preverjanje zaščite in po potrebi dopolnitev cepljenja.
Če se pojavijo simptomi, ki bi lahko kazali na ošpice, je pomembno, da bolnik pred obiskom zdravstvene ustanove najprej pokliče zdravnika. Tako se lahko prepreči dodatno širjenje okužbe.