Bobo

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Bralec je potožil, da Dars zaradi dolgotrajnih gradbišč in neskončne gneče odvrača dnevne domače goste, da bi se za en dan zapeljali na morje. »Nekoč smo se lahko dopoldan zapeljali na morje, se kopali, šli na kosilo in popoldan ali zvečer prišli domov brez večjega stresa ali slabe volje. Ko predlagam, da bi šli na kopalni izlet, nas hitro mine veselje, ko pogledamo prometne informacije,« se je pridušal.

Potovalni časi postali pomemben dejavnik pri odločitvi

Ali je torej zaradi prometa pa še kakšnega vzroka, od cen hrane ali goriva dalje, res manj domačih enodnevnih gostov? Na Darsu so povedali, da sicer ne morejo natančno navesti, za koliko se je podaljšal potovalni čas iz notranjosti Slovenije do obale.

Bobo

»Čas potovanja je odvisen od prometnih obremenitev, časa in lokacije dogodka ter poteka intervencije. Na tako prometno obremenjeni avtocesti lahko že posamezna prometna nesreča povzroči daljše zastoje in občutno podaljša potovalni čas. Zato bomo tudi ob obsežnejših obnovah promet organizirali tako, da bosta v vsako smer zagotovljena dva začasna prometna pasova. S tem želimo tudi v prihodnji poletni sezoni v največji možni meri ohranjati pretočnost avtoceste in zmanjševati vpliv del na potovalne čase,« so navedli in s tem tudi nakazali, da bodo tudi v naslednjem letu razmere na naših avtocestah zaradi gradbišč zelo podobne letošnjim.

Prihajajoče šolsko leto

Starši, pozor: Najmanj 23 delovnih dni brez pouka v novem šolskem letu

Število gostov se je letos povečalo

Na drugi strani pa podatki statističnega urada in slovenske turistične organizacije navajajo, da se je število gostov pri nas povečalo. V prvi polovici leta število se je prihodov turistov povečalo za pet odstotkov, število njihovih prenočitev pa za šest odstotkov glede na enako obdobje lani. Po trenutnih podatkih je bilo julija turističnih prenočitev skoraj 3,3 milijona,« navajajo nas STO.

Občina Izola

In dodajajo, da so turisti Slovenijo prepoznali kot varno in v trajnost usmerjeno ponudnico turističnih storitev, povprečna spletna ocena slovenske turistične ponudbe, kjer gostje med drugim ocenjujejo prostore, hrano in pijačo, storitve, čistočo, vrednost za denar in vzdušje, pa letos znaša 9 na lestvici do 10 in ostaja visoka tudi v poletnih mesecih.

Kot navaja portal NIST (nacionalno informacijsko središče za turizem), kje število prenočitev turistov v mediteransko-kraški destinaciji že preseglo štiri milijone, število prihodov turistov pa trenutno znaša 1,4 milijona, pa sezone seveda še ni konec.

Med tujimi največ Nemcev, domačih za petino

Na splošno je bilo do sedaj največ tujih gostov iz Nemčije, sledijo jim Čehi, Nizozemci in Poljaki.

Na vprašanje, kaj se dogaja z domačimi gosti, odgovori podatek, da domači turisti v povprečju prispevajo skoraj 20 odstotkov vseh nočitev in da je letos dejansko domačih turistov za devet odstotkov več kot lani. Največkrat so bivali v občinah Piran, Izola in Ankaran, kjer so prispevali nekaj več kot 171.000 prenočitev oziroma skoraj tretjino vseh domačih. V povprečju so ustvarili 3,7 prenočitve.

Bobo

Na odločitev vpliva več dejavnikov

A kaj to pomeni za dnevne turiste, ki ob morju ne ostanejo preko noči? Podatke so nam posredovali v občini Izola, ki je za »morske« obiskovalce vsekakor ena pomembnejših. Sicer ne morejo s podatki potrdili ali zanikati, ali je domačih dnevnih gostov letos manj, saj ti niso vključeni v statistiko turističnih prihodov in prenočitev.

»Na odločitev za enodnevni obisk pa nedvomno vpliva več dejavnikov. Poleg dostopnosti in pričakovanega časa potovanja ima pri obalnih destinacijah zelo pomembno vlogo tudi vreme, obdobja izjemno visokih temperatur lahko obiskovalce odvrnejo od spontanega izleta na morje. Od dnevnih gostov pa niso pomembni le domači, ampak tudi tuji, predvsem gosti iz Trsta in Furlanije-Julijske krajine,« so povedali.

Magnific

Domači so pomembni izven sezone

Gostinci bi ta podatek še najbolje zaznali, a njihovih podatkov zaenkrat še niso zbrali. Na splošno pa so v Izoli letos zabeležili dva odstotka več prihodov turistov in tri odstotke več prenočitev kot lani. Tako pravijo, da ne želijo večje koncentracije gostov v najbolj obremenjenih poletnih tednih, temveč več obiska pred glavno sezono in po njej ter postopno podaljševanje turistične sezone.

Domači gostje pa so v Izoli predstavljali skoraj polovico vseh obiskovalcev in so ustvarili 53 odstotkov vseh prenočitev. »Njihov pomen je še posebej izrazit zunaj glavne poletne sezone, ko domači gostje predstavljajo zelo pomemben, pogosto tudi prevladujoč del obiska,« še pravijo.

Primož Lavre

Gost v kampu porabi manj kot v hotelu

Dnevni obiskovalci so namreč za obalne kraje pomembni za gostinstvo, trgovino, prireditve, plaže in ponudbo doživetij. Po podatkih Sursa, ki veljajo za lansko leto, je povprečen turist lani v hotelu v povprečju porabil 170 evrov na osebo na dan, turist v kampu pa 63 evrov. Ti podatki vključujejo nastanitev, hrano in pijačo, nakupe, prevoze po Sloveniji ter prostočasne dejavnosti.

Zožitve na avtocestah

Vaš avto je morda širši kot mislite. Na gradbišču vas lahko to drago stane

A ker so tudi v Izoli posredno ali neposredno pod vplivom slovenskih prometnih težav, menijo, da »zastoji niso težava samo za dnevnega obiskovalca, ki lahko zaradi pričakovane kolone enostavno odpove izlet. Vplivajo tudi na izkušnjo gosta, ki ima v Izoli rezervirano večdnevno bivanje. Ta bo praviloma prišel, vendar lahko večurno čakanje v zastojih bistveno poslabša prvi in zadnji vtis počitnic. Tudi iz pogovorov z obiskovalci slišimo, da bodo po takšni izkušnji dvakrat premislili, preden bodo podobno pot v prihodnje ponovno opravili. Dostopnost turistične destinacije zato ni pomembna samo z vidika tekoče sezone, temveč tudi z vidika verjetnosti ponovnega obiska.«

Magnific

Težave s prometom so povsod

15. julija pa so bile kolone tudi na regionalnih cestah proti obali. Še bolj izrazito je bilo 22. avgusta, ko so bile po poročanju lokalnih medijev ceste v Slovenski Istri praktično neprevozne. Zelo obremenjena je bila cesta Koper–Dragonja, promet pa se je zaradi navigacijskih aplikacij preusmerjal tudi na lokalne ceste skozi istrske vasi.

V slovenski Istri pogrešajo boljše in pogostejše avtobusne povezave, bolj uporabne železniške povezave ter kakovostnejšo povezanost z bližnjimi letališči. Pri avtobusnih prevozih se predvsem poleti srečujejo tudi s prenapolnjenostjo, ko potnik z vozovnico nima nujno zagotovila, da bo na izbrani avtobus sploh lahko vstopil.