Ali vetrnice res pobijajo ptice? Nova raziskava preseneča
Vpliv vetrnih elekrarn na ptice kljub optimističnim izsledkom tehnološko naprednih študij ostaja predmet razprav.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Dve tehnološko napredni študiji nakazujeta, da vetrne elektrarne morda predstavljajo manjše tveganje za ptice, kot se je domnevalo doslej. Kljub temu naravovarstveniki opozarjajo, da je pri interpretaciji podatkov potrebna previdnost, tako zaradi možnega konflikta interesov, kot zaradi omejene prenosljivosti ugotovitev na druga okolja.
Prva raziskava, ki sta jo izvedli švedsko energetsko podjetje Vattenfall in norveško tehnološko podjetje Spoor, je med junijem 2023 in decembrom 2024 s pomočjo umetne inteligence in videoanalize spremljala gibanje ptic okoli vetrne turbine na morju pri Aberdeenu na Škotskem. V tem obdobju so analizirali več kot 2000 letov ptic v bližini turbine, pri čemer niso zabeležili niti enega trka, izsledke povzema Euronews.
Druga raziskava, ki jo je izvedlo nemško združenje za vetrno energijo na morju (BWO), je analizirala več kot štiri milijone premikov ptic selivk s pomočjo radarjev in kamer. Ugotovili so, da se kar več kot 99,8 odstotkov ptic turbinam uspešno izogne.
Kljub napredku ostajajo tveganja
Kot je za Euronews poudaril dr. Andreas Kinser iz Nemške fundacije za prostoživeče živali, je varovanje biotske raznovrstnosti prav tako ključno kot boj proti podnebnim spremembam. Zato bi morala širitev vetrnih elektrarn potekati premišljeno, ob upoštevanju zaščite habitatov in jasnih varnostnih razdalj med turbinami in gnezdišči. Tveganje namreč še vedno obstaja, predvsem za nekatere bolj ogrožene ali lokalne vrste ptic.
Konflikt interesov
Ob spodbudnih rezultatih se odpira tudi vprašanje neodvisnosti raziskav, ki jih izvajajo ali financirajo podjetja, vključena v "zeleni prehod". V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) opozarjajo na konflikt interesov. "To se lahko izraža na več načinov. Velikokrat se objavljajo in promovirajo predvsem raziskave, ki dokazujejo zaželjene rezutate. Raziskave, ki pokažejo drugačne rezultate, pa ostanejo na nivoju projektnih poročil nekje v predalih," poudarja ornitolog Tomaž Mihelič.
Nevarnost posploševanja
Ob tem Mihelič opozarja na nevarnost posploševanja: "To, da ena vetrna elektrarna ne predstavlja problema seveda, ni nikakršen dokaz, da vetrne elektrarne na splošno ne predstavljajo problema." In jasni dokazi, da vetrne elektrarne ubijejo vsako leto na milijone ptic, seveda obstajajo," je poudaril.
Dodatno težavo predstavlja metodologija spremljanja. "Najprej se je potrebno zavedati, da je dokazati, da trkov res ni, bistveno težje, kot dokazati, da trki so. Če povem na preprostem primeru. Če vidite ali najdete pod vetrnico ubitega jastreba, je to precej zanesljiv dokaz, da vetrnica lahko ubije jastreba. Če pa pod vetrnico ne najdete ubitega jastreba, to še ni nikakršen dokaz, da vetrnica ne more ubiti jastreba. Še posebej težko je registrirati in dokazati trke nad morjem," je pojasnil Mihelič.
Posebnosti slovenskega prostora
Rezultate raziskav iz Severnega morja po oceni Mihelića tudi ne moremo preprosto prenašati v slovenski prostor. V Sloveniji je največji vpliv predvsem na lokalne gnezdilke in na prelete velikih ujed.
Slovenija je glede tega na tako pomembni lokaciji in vplivi so tako veliki, da se je Evropska komisija odločila sofinancirati projekt LIFE FOR LIFELINES, ki je namenjene zagotavljanju varnega preletnega koridorja med Alpami in Jadranom. Zaradi svojega načina jadranja je tveganju trkov v vetrne elektrarne še posebej izpostavljen beloglavi jastreb.
Poleg neposrednih trkov pa vpliv vetrnih elektrarn na ptice vključuje tudi druge dejavnike. Med najpomembnejšimi so po navedbah Miheliča izguba habitata, izogibanje območjem, fragmentacija prostora ter kumulativni učinki več posegov v okolje. Ti vplivi so pogosto manj vidni, a dolgoročno pomembno vplivajo na populacije.
Divji petelin, ki je pri nas že na pragu izumrtja, se na primer po postavitvi vetrnih elektrarn pogosto začne izogibati širšemu območju, kar pomeni dejansko izgubo habitata, je še pojasnil Mihelič.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
