Sedacija ali anestezija? Razlike, ki jih večina pacientov ne pozna
Pred preiskavo vam ponudijo "preiskavo v spanju". A kaj to dejansko pomeni?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Pred gastroskopijo, kolonoskopijo ali zahtevnejšim zobozdravstvenim posegom vam zdravnik pogosto ponudi možnost »preiskave v spanju«. Zveni preprosto, a izrazi, kot so: sedacija, analgosedacija, globoka sedacija in splošna anestezija, pomenijo različne stvari. Razlikujejo se po tem, kaj boste občutili, koliko časa boste okrevali, pa tudi po tveganjih in ceni.
Britanska študija, objavljena v reviji Endoscopy, je pokazala, da kar 65 odstotkov pacientov ne pozna osnovne razlike med zavestno sedacijo in splošno anestezijo. Zanimivo je tudi, da se najbolj informirani pacienti najmanj pogosto odločajo za sedacijo, najmanj informirani pa najpogosteje, kar kaže, da odločitev pogosto ni dovolj utemeljena.
Od budnosti do popolne nezavesti
V medicini sedacija in anestezija nista dve ločeni stvari, temveč predstavljata stopnje na istem spektru, od popolne budnosti do popolne izgube zavesti. Torej, poznamo več stopenj. Minimalna sedacija je najblažja oblika. Pacient je sproščen in zaspan, a se na navodila zdravnika normalno odziva. Dihanje in delovanje srca ostajata povsem normalna.
Zmerna ali zavestna sedacija, ki jo v slovenskih ustanovah najpogosteje imenujemo analgosedacija, je tista, ki jo ponudniki najpogosteje ponujajo za endoskopske preiskave. Pacient je v stanju med spanjem in budnostjo, na klic se še vedno odzove, vendar po preiskavi pogosto ničesar ne pomni. Diha samostojno, srčna funkcija je nespremenjena.
Globoka sedacija pomeni, da pacient spi globlje in se ne prebudi zlahka. Pri tej obliki je v ambulanti običajno prisoten anesteziolog, saj lahko dihanje postane nezadostno in zahteva podporo. Za globoko sedacijo se najpogosteje uporablja zdravilo propofol.
Splošna anestezija je popolna izguba zavesti. Pacient se ne odziva niti na bolečino, samostojno dihanje pa praviloma ni mogoče, zato je potrebno umetno predihavanje preko cevke v sapniku. Uporablja se za daljše operativne posege, ne pa za rutinske diagnostične preiskave.
Lokalna anestezija ni isto kot sedacija
Pred klasično gastroskopijo vam medicinska sestra v žrelo razprši lokalni anestetik, ki omrtviči sluznico. To ni sedacija, saj pacient ostane povsem buden, samo žrelo manj občuti vstavljanje gastroskopa. Po takšni preiskavi smete tudi voziti, kar mnogi pacienti ne vedo: omenjena študija je pokazala, da 37 odstotkov pacientov tega ni vedelo.
Pri sedaciji pa zdravilo deluje sistemsko: preko žile vpliva na centralni živčni sistem in spremeni stanje zavesti. Po njej voziti ni dovoljeno najmanj 24 ur in potrebujete spremstvo odrasle osebe.
Kaj v praksi pomeni za pacienta
Po lokalni anesteziji žrela lahko potujete sami domov, sami se peljete in se hitro vrnete k vsakodnevnim opravilom. Žrelo je še približno pol ure omrtvičeno, zato ta čas ni priporočeno piti ali jesti.
Po analgosedaciji se večina pacientov prebudi v nekaj minutah, vendar potrebujejo še uro ali dve opazovanja. Ne smejo voziti, podpisovati pomembnih dokumentov ali uživati alkohola še 24 ur. Prisotno mora biti spremstvo.
Po splošni anesteziji je okrevanje najdaljše, pogosto več ur, in pacient ostane pod nadzorom dlje časa.
Tveganja se prav tako razlikujejo. Sedacija je sicer izjemno varna. Študija, objavljena v reviji BMC Cancer, je pokazala, da je smrtnost, povezana s propofolsko sedacijo pri gastroskopiji, le 0,004 odstotka, tveganje za hujše neželene učinke pa 0,01 odstotka. Vendar pa tudi nizko tveganje obstaja: možna so prehodna zmanjšanja nasičenosti krvi s kisikom, padec krvnega tlaka, redko alergijske reakcije. Posebno previdnost zahtevajo pacienti z boleznimi dihal, srca ali nevrološkimi obolenji.
Koliko stane sedacija v Sloveniji
V javnem zdravstvu je gastroskopija na napotnico brezplačna, sedacija pa je v večini ustanov samoplačniška, tudi če imate napotnico. Cene v slovenskih zasebnih ambulantah se gibljejo med približno 150 in 300 evri, odvisno od vrste sedacije, obsega preiskave in vključenih dodatnih testov, kot je hitri test na bakterijo Helicobacter pylori.
Pri samoplačniških terminih praviloma ni čakalne dobe, kar je za marsikaterega pacienta poglavitni razlog za to odločitev. V javnem zdravstvu so čakalne dobe za gastroskopijo na napotnico pogosto več mesecev dolge, pri stopnji nujnosti redno celo več kot pol leta.
Aktualne čakalne dobe pri posameznih izvajalcih lahko preverite na portalu eZdravje, tedenska poročila o čakalnih dobah pa objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) na svoji spletni strani.
Kako se odločiti
Ena ključnih ugotovitev študije iz revije Endoscopy je, da je zadovoljstvo s preiskavo večje pri tistih, ki se za sedacijo zavestno odločijo, kot pri tistih, ki se odločajo brez ustreznih informacij. Med pacienti s sedacijo je bilo zadovoljnih 90 odstotkov, med tistimi brez nje pa 73 odstotkov.
Pred preiskavo zato vprašajte zdravnika nekaj konkretnih stvari: katera oblika sedacije bo uporabljena, ali bo prisoten anesteziolog, kakšno bo okrevanje, kdaj bom lahko spet vozil oziroma vozila in kaj se zgodi, če imam kronične bolezni ali jemljem določena zdravila. Razumevanje teh razlik ne odpravi vseh strahov pred preiskavo, lahko pa pacientu omogoči, da se odloči zavestno.
