Živo srebro v višave, najbolj kritična nedelja in ponedeljek
Vročina se v teh dneh z zahoda Evrope seli tudi v naše kraje. Najbolj vroča bo predvidoma nedelja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Pred nami je vrhunec junijske vročine, so danes poudarili v Agenciji RS za okolje (Arso). Težišče vročine, ki v drugi polovici junija pesti zlasti zahodno Evropo, se bo namreč v teh dneh preneslo tudi nad nad srednjo in vzhodno Evropo ter severni Balkan.
Kot so napovedali meteorologi Arsa, bosta pri nas predvidoma najbolj vroča dneva nedelja in ponedeljek, pri čemer se bo v popoldanskih urah živo srebro večinoma povzpelo na 34 do 39 stopinj Celzija.
Ob tem so spomnili, da so slovenski junijski temperaturni rekord izmerili 26. junija lani. Takrat se je v Dobličah pri Črnomlju živo srebro povzpelo do 38,4 stopinje Celzija. Absolutni poletni rekord v Sloveniji sicer znaša 40,8 stopinje Celzija, izmerili pa so ga 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki.
Stopnjevati se bo sicer začelo že v soboto, in sicer najprej na jugozahodu, zlasti na Goriškem in v Vipavski dolini, nato še v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. Pri Arsu so posledično za ta tri območja izdali rdeče opozorilo, torej opozorilo najvišje stopnje. Za preostale, severne dele države velja opozorilo oranžne stopnje.
Vročina bo predvidoma popustila sredi prihodnjega tedna, ob tem se bo povečala možnost krajevnih neurij.
Kaj svetujejo na NIJZ
Visoke temperature bodo močno vplivale na zdravstveno stanje občutljivejšega dela populacije, so ob tem opozorili na Arsu, kjer svetujejo zadrževanje v senci, uživanje lahke hrane in pitje zadostne količine tekočine. Slednjo je treba zagotoviti tudi domačim živalim.
Z napotki prebivalcem za ravnanje v vročih dneh so postregli tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer opozarjajo, da je treba v prvi vrsti zmanjšati izpostavljenost vročini z umikom v senco ali hladnejše prostore. Slednje je treba hladiti z zračenjem ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, ne pa čez dan.
Prebivalcem svetujejo tudi omejevanje fizične aktivnosti na jutranje in večerne ure, saj ob fizični aktivnosti v telesu nastaja toplota.
Sicer pa je treba uživati tako imenovano »lahko hrano« v manjših obrokih, telesu pa je treba omogočiti odvajanje toplote, in sicer s primernimi oblačili, ki so lahka in ohlapna.
Ključno je tudi uživanje zadostne količine tekočin. Najbolje, če gre za brezalkoholne pijače, zlasti vodo, odsvetuje pa se uživanje pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol in veliko sladkorja. Te pijače namreč povečajo odvajanje tekočine iz telesa. »Pijemo tudi, če še nismo žejni,« so še zapisali na NIJZ.
Pomagamo drugim
Na NIJZ so obenem opomnili, da so lahko nekateri ljudje precej bolj ogroženi, zato je treba biti posebej pozoren na »znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših, nosečnicah, duševno prizadetih ter pri osebah s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in osebah s povišanim krvnim tlakom.« Zato bi bilo dobro, da se pokliče ali obišče tiste, ki živijo sami in morda potrebujejo pomoč.
Postregli so še z enim pomembnim nasvetom, in sicer, da »nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu.« Zaradi slednjega so tragedije prepogoste. Enako velja za hišne ljubljenčke.
Kako lahko ukrepamo v primeru težav? »V primeru pregretja osebo umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo. Če je oboleli nezavesten, mu ne dajemo tekočine,« so poudarili na NIJZ.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
