Raziskava dokazuje: telefon vpliva na možgane, tudi ko ga ne uporabljamo
Zakaj se vse težje zberemo, učimo in razmišljamo v globino? Raziskave kažejo, da je dovolj že, da je pametni telefon v naši bližini.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ste se že kdaj usedli za računalnik z jasnim namenom, da boste napisali pomembno elektronsko sporočilo ali dokončali nalogo, pa ste se čez nekaj minut zalotili, da preverjate vreme, odpirate družbena omrežja ali berete nekaj povsem nepovezanega? Morda ste si želeli prebrati nekaj strani knjige, a ste že po nekaj odstavkih začutili skoraj samodejno potrebo, da pogledate telefon.
Večina med nami takšne trenutke pripiše pomanjkanju discipline ali slabi koncentraciji. Sodobna psihologija pa ponuja nekoliko drugačna spoznanja in raziskave.
Naši možgani danes živijo v okolju, kakršnega v dosedanji evoluciji niso nikoli poznali. Obkrožajo nas zasloni, obvestila, odprti zavihki, pametne ure in telefoni, ki so postali skoraj podaljšek našega telesa. Zaradi tega pozornosti ne izgubljamo le takrat, ko telefon zazvoni ali ga vzamemo v roke, ampak jo izgubljamo že zato, ker vemo, da je tam.
Zakaj občutek razpršenosti ni le občutek
Psihologi že dolgo vedo, da je pozornost omejen vir. Delovni spomin – sistem, ki nam omogoča razmišljanje, učenje, načrtovanje in reševanje problemov – lahko hkrati obdela le omejeno količino informacij. Vsak dražljaj, ki tekmuje za našo pozornost, zato porabi del teh miselnih virov, tudi če se tega sploh ne zavedamo.
PREBERITE TUDI:
To pomaga pojasniti občutek, ki ga danes pozna veliko ljudi. Po dnevu, polnem sestankov, sporočil in drobnih prekinitev imamo, tudi če morda nismo fizično izčrpani, pogosto obremenjujoč občutek, da smo razmišljali površno. Kot da so bile misli ves čas razpršene. Razlog ni nujno v količini dela, temveč tudi v številnih majhnih preklopih pozornosti, ki možgane obremenjujejo veliko bolj, kot se zavedamo.
Presenetljiva raziskava: telefonu ni treba niti zazvoniti
To potrjuje tudi odmevna raziskava ameriških psihologov, v kateri je sodelovalo skoraj 800 ljudi. Raziskovalce ni zanimalo, kako nas moti uporaba telefona, ampak ali lahko na naše razmišljanje vpliva že njegova prisotnost.
Udeleženci so reševali naloge, ki merijo delovni spomin, logično sklepanje in tako imenovano fluidno inteligentnost, torej sposobnost razumevanja novih informacij in reševanja problemov. Edina razlika med skupinami je bila, kje se je nahajal njihov telefon. Nekateri so ga imeli na mizi pred seboj, drugi v žepu ali torbi, tretji pa v drugem prostoru. Telefoni so bili utišani, brez vibriranja in obvestil.
Rezultati so zelo jasni. Najslabše so se odrezali tisti, ki so imeli telefon na mizi. Nekoliko bolje tisti, ki so ga imeli v žepu ali torbi. Najboljše rezultate pa so dosegli udeleženci, katerih telefon je bil v drugem prostoru. Enak vzorec se je pokazal tudi takrat, ko je bil telefon popolnoma izklopljen.
To pomeni, da našim možganom ni treba preverjati zaslona, da bi telefon vplival nanje. Dovolj je, da je prisoten.
Zakaj nas nekaj, česar sploh ne gledamo, tako moti?
Na prvi pogled se zdi nelogično. Kako nas lahko moti predmet, ki leži obrnjen z zaslonom navzdol in je popolnoma tih?
A tako deluje naša pozornost. Naši možgani se naučijo samodejno spremljati vse, kar je za nas pomembno. Starši skoraj nezavedno zaznajo otroški jok, tudi če so zatopljeni v pogovor. Svoje ime pogosto slišimo tudi v glasnem prostoru. Podobno se zgodi s telefonom.
Ker je postal glavno središče naše komunikacije, dela, fotografij, informacij, bančništva in družbenih odnosov, ga možgani obravnavajo kot nekaj izjemno pomembnega. Del pozornosti zato ves čas ostaja pripravljen nanj, čeprav ga zavestno ignoriramo.
Paradoks je zanimiv. Ko se uspešno upremo želji, da bi pogledali telefon, za to porabljamo mentalno energijo. Prav ta energija pa potem manjka pri nalogi, ki jo želimo opraviti.
Ironično je, da telefon pogosto krivimo za to, da nam jemlje čas. Raziskava pa kaže nekaj še bolj zanimivega – jemlje nam lahko tudi del miselne zmogljivosti, še preden ga sploh vzamemo v roke.
Kaj to pomeni za učenje?
Učenje ni le količina časa, ki ga preživimo nad knjigo, pomembno je tudi, koliko miselnih virov imamo v tistem trenutku na voljo. Če del pozornosti ves čas ostaja usmerjen proti telefonu, jih za razumevanje nove snovi, povezovanje informacij in pomnjenje preprosto ostane manj.
Mnogi starši otroku pred učenjem rečejo: »Pospravi telefon.« Pogosto pri tem mislijo, da je dovolj, če ga obrne z zaslonom navzdol ali ga odloži na rob mize. Raziskava opozarja, da naši možgani tega ne doživljajo tako preprosto. Če je telefon še vedno v naši bližini, lahko del pozornosti ostaja nezavedno usmerjen nanj.
Prav zato nekatere šole spreminjajo svoj pristop. Na nekaterih gimnazijah morajo dijaki pred začetkom vsake učne ure telefone oddati in jih med poukom fizično nimajo pri sebi. Namen takšne ureditve ni prepoved tehnologije, ampak ustvarjanje okolja z manj tekmeci za pozornost. Takšen pristop se dobro ujema z ugotovitvami omenjene raziskave. Če telefon ni le utišan ali pospravljen v torbi, ampak dejansko ni v dosegu, možgani porabijo manj energije za njegovo nezavedno spremljanje.
Razlika se morda zdi majhna v posameznem trenutku, a se skozi več ur pouka ali učenja lahko kopiči. Zato ni presenetljivo, da številni dijaki poročajo, da se lažje zberejo, kadar telefona nimajo ob sebi.
To seveda ne pomeni, da je telefon glavni razlog, zakaj se današnji mladi težje učijo ali si težje zapomnijo snov. Na učenje vplivajo tudi spanec, stres, motivacija, način poučevanja in številni drugi dejavniki. Vseeno pa raziskave opozarjajo, da je stalna prisotnost telefona eden od dejavnikov, ki lahko zmanjšuje razpoložljive kognitivne vire ravno takrat, ko jih najbolj potrebujemo.
Zakaj se nam zdi, da ne znamo več razmišljati
Marsikdo ima občutek, da je postal manj zbran kot pred desetimi ali petnajstimi leti. Pogosto to pripišemo starosti, stresu ali preobremenjenosti, a pomemben razlog se zelo verjetno skriva tudi v tem, da danes skoraj nikoli nimamo obdobij popolne kognitivne tišine.
Nekoč smo med čakanjem v vrsti, vožnjo z avtobusom ali sprehodom po mestu pogosto preprosto razmišljali. Danes te trenutke skoraj samodejno zapolni zaslon. Možgani imajo zato vedno manj priložnosti za spontano povezovanje idej, utrjevanje spomina in ustvarjalno razmišljanje.
Prazni trenutki in misli v tišini brez motilcev so izredno dragoceni in pomembni za ustvarjalnost, dolgoročni spomin in sposobnost, da v množici informacij prepoznamo bistveno.
Ne gre za boj proti telefonu
Pametni telefon je eno najbolj uporabnih orodij našega časa. Z njim delamo, se učimo, ohranjamo odnose, iščemo informacije in rešujemo vsakodnevne težave. Njegov negativni vpliv pa izvira iz dejstva, da je postal skoraj stalni spremljevalec vsakega trenutka našega dneva.
Tako v resnici ni toliko pomembno, koliko časa preživimo na telefonu, ampak ali si še znamo ustvariti trenutke, ko našim možganom ni treba biti ves čas pripravljeni nanj. Takšni trenutki niso izguba časa. So prostor, v katerem lahko nastanejo boljše ideje, globlje razumevanje in kakovostnejše odločitve.
Omenjena raziskava ne govori, da bi morali telefon zavreči ali se vrniti v analogni svet, zagotovo pa ponuja zanimiv razmislek. Kadar potrebujemo res dobro zbranost, ustvarjalnost ali pomembno odločitev, je veliko bolj učinkovito, da telefon za nekaj časa preprosto odnesemo v drug prostor.
Na prvi pogled se zdi to nepomembna sprememba. Toda prav takšne majhne odločitve lahko našim možganom vrnejo nekaj, česar jim sodobni svet vse redkeje omogoča – možnost, da se zares posvetijo eni sami stvari. In prav v tej sposobnosti se pogosto skriva razlika med tem, da smo ves dan zaposleni, ali pa da smo v njem tudi zares miselno navzoči.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
