Primož Lavre

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Fiskalni svet ugotavlja, da v koalicijski pogodbi prevladujejo ukrepi, ki bi poslabšali stanje javnih financ. Med najbolj izpostavljenimi so davčne razbremenitve, kot so uvedba socialne kapice, postopno zviševanje splošne dohodninske olajšave, ukinitev 50-odstotnega davčnega razreda in dodatne olajšave za mlade. Po njegovi oceni bo to poslabšalo javnofinančni saldo za približno odstotek bruto domačega proizvoda. Dodatno opozarjajo še na ukrepe v zdravstvu, zlasti na napovedano širitev javnega financiranja zdravstvenih storitev, ki bi lahko stanje javnih financ poslabšala še za okoli 0,6 odstotka BDP.

Finančno je mogoče ovrednotiti le približno desetino vseh ukrepov, navedenih v koalicijski pogodbi. Ocenjujejo, da to ni skladno z najboljšimi praksami fiskalnega načrtovanja, saj večina ukrepov ostaja preveč splošna ali nedorečena, da bi jih bilo mogoče kvantitativno oceniti. Hkrati opozarjajo, da so številni ukrepi, ki bi lahko prispevali k večji učinkovitosti delovanja države, zapisani brez jasnih časovnic in konkretnih izvedbenih okvirov.

Brez ukrepov lahko javne finance uidejo izpod nadzora

Fiskalni svet ob tem poudarja, da bi se ob polni izvedbi ukrepov brez dodatnih kompenzacijskih ukrepov javnofinančni položaj države strukturno poslabšal. V kombinaciji z že obstoječimi pritiski na javne finance in z drugimi načrtovanimi ukrepi bi se lahko primanjkljaj po njihovih simulacijah povzpel tudi na raven med 5,5 in 6,5 odstotka BDP, v najbolj neugodnem scenariju ob dodatnih zunanjih šokih pa celo do okoli 8 odstotkov BDP. Takšni rezultati po oceni Fiskalnega sveta pomenijo visoko verjetnost, da bi Slovenija v takšnem primeru pristala v postopku presežnega primanjkljaja na ravni Evropske unije.

Fiskalni svet

Institucija ob tem opozarja, da se javnofinančni položaj Slovenije že brez novih ukrepov postopoma poslabšuje in da se država odmika od srednjeročne fiskalne vzdržnosti. Projekcije kažejo, da bi lahko v prihodnjih letih presežena tudi meja treh odstotkov BDP za primanjkljaj, kar je ena ključnih fiskalnih referenc v EU. Fiskalni svet zato poudarja, da bi bilo v trenutnih razmerah ključno predvsem zagotavljanje fiskalne konsolidacije, ne pa dodatno povečanje odhodkov brez jasnega vira financiranja.

Fiskalni svet: gospodarski učinki zgolj delni blažilec

V analizi se dotikajo tudi širših makroekonomskih učinkov. Ocenjujejo, da bi lahko ukrepi imeli določen pozitiven vpliv na gospodarsko rast, vendar z zamikom in v omejenem obsegu. V optimističnem scenariju bi se raven BDP dolgoročno povečala za približno štiri odstotke, v prvih letih pa bi to pomenilo okoli 0,4 odstotne točke višjo rast letno. Vendar pa opozarjajo, da bi v pesimističnem scenariju, ob poslabšanju zaupanja in fiskalnega položaja, lahko prišlo celo do znižanja gospodarske rasti.

Fiskalni svet ob tem poudarja, da bi pozitivni učinki gospodarske rasti le delno ublažili negativne javnofinančne posledice ukrepov. Po njihovih ocenah bi višja rast v najboljšem primeru nadomestila približno desetino primanjkljaja, ki bi nastal zaradi izvedbe ukrepov.

V zaključku analize institucija opozarja na potrebo po bolj sistematičnem in preglednem fiskalnem načrtovanju v prihodnje. Po njihovem mnenju bi morala vlada ob sprejemanju ključnih ukrepov dosledno predstavljati tudi njihove javnofinančne učinke, časovnice izvedbe in vpliv na srednjeročne fiskalne zaveze. Ob tem opozarjajo, da dodatne obremenitve, skupaj z že obstoječimi strukturnimi izzivi, povečujejo tveganja za dolgoročno stabilnost javnih financ.

Fiskalni manevrski prostor se Sloveniji nevarno krči

Fiskalni svet v širšem delu analize izpostavlja še, da Slovenijo poleg kratkoročnih fiskalnih tveganj čakajo tudi dolgoročni pritiski, povezani s socialnimi sistemi, obrambnimi izdatki in zelenim prehodom. Vse to po njihovih ocenah zmanjšuje fiskalni manevrski prostor in povečuje pomen previdnega in postopnega oblikovanja javnofinančne politike.