Hišni ljubljenčki in rejne živali v nevarnosti zaradi vročinskega vala
V teh dneh, ko bo še posebej vroče in bodo temperature dosegle okoli 35 stopinj Celzija, ne pozabite na ustrezno skrb za živali in njihovo zaščito pred vročino.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenijo je zajel prvi letošnji izrazitejši poletni vročinski val, ki po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) prinaša več dni zelo visokih temperatur. Najbolj vroče obdobje se pričakuje med koncem tedna in začetkom prihodnjega tedna, ko se bodo popoldanske temperature po večjem delu države gibale med 30 in 35 stopinj Celzija, ponekod na Primorskem pa lahko lokalno presežejo to mejo.
Pristojne službe ob tem opozarjajo, da je v takšnih razmerah ključnega pomena ustrezna skrb za živali. Visoke temperature lahko namreč hitro povzročijo stres, dehidracijo ali celo toplotni udar, zato je nujno, da skrbniki pravočasno prilagodijo njihovo oskrbo.
Med osnovnimi ukrepi so stalno zagotavljanje sveže pitne vode, umik živali v senco ali hladnejše prostore ter omejevanje aktivnosti na zgodnje jutranje in večerne ure. Posebno pozornost je treba nameniti tudi prevozu živali, ki naj bo v vročih dneh čim krajši oziroma načrtovan v nočnem času, poudarjajo na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Ob napovedanih visokih temperaturah in peklenski vročini Uprava za hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin lastnike hišnih ljubljenčkov, rejce in prevoznike poziva, naj v vročih dneh živali ustrezno zaščitijo pred vročino.
Prezračevanje hleva: podcenjen dejavnik, ki preprečuje pogin
Vročina lahko pri živalih povzroči stres, padec mlečnosti, zmanjšan apetit in celo vročinski udar. V dneh, ko je temperatura okrog 30 stopinj, morajo zato imeti na voljo zadostno količino sveže in čiste vode. Dobra hidracija je namreč nujna za ohlajanje, sploh, če gre za vrste, ki se ohlajajo s potenjem (na primer konji) ali dihanjem (na primer govedo in prašiči).
Neposredna izpostavljenost živali soncu pri visokih temperaturah pomeni veliko tveganje za vročinski udar. Živali, ki so ves čas na prostem, morajo zato imeti možnost umika v senco. Ta je lahko bodisi naravna (drevesa in grmovje) ali umetna (nadstreški). Senco morajo nujno imeti tudi privezane živali. Objekti, v katerih stalno bivajo rejne živali, morajo biti pri visokih temperaturah ustrezno zračeni, saj se s tem preprečuje preveliko povišanje temperature v prostoru in poskrbi za boljšo kakovost zraka.
Temperatura v prevoznem sredstvu ne sme preseči 35 stopinj
Če je le mogoče, se živali ne prevažajo pri temperaturah nad 30 stopinj. Temperatura v prevoznem sredstvu ne sme preseči 35 stopinj, kar je v neklimatiziranih vozilih v vročih dneh težko ali nemogoče doseči. Če je le mogoče, naj se odhod načrtuje v zgodnjih jutranjih urah ali ponoči, z ustreznim načrtovanjem postankov pa prevozniki lahko preprečijo ali omejijo izpostavljenost vročini ob morebitnih cestnih zastojih. Nujno je tudi redno preverjanje stanja živali med prevozom.
Nevaren asfalt in vročina: Sprehodi omejeni na jutra in večere
Lastniki morajo zato poskrbeti, da imajo živali ves čas na voljo svežo vodo, senco ali dobro prezračen hladen prostor. Hoja po vročem asfaltu lahko povzroči opekline na blazinicah pasjih tačk, zato je priporočeno sprehode omejiti na jutranje in večerne ure.
Pri visokih zunanjih temperaturah hišnih živali ne puščamo v parkiranih vozilih. Zanje so lahko smrtno nevarni tudi drugi zaprti neprezračeni prostori, dolga izpostavljenost soncu brez možnosti umika v senco ter fizični napor (na primer tek za žogico), ki ga pri nižjih temperaturah zmorejo brez težav.
Tihi ubijalec poletja: Vročinski udar pri živalih
Visoka temperatura lahko pri živali povzroči vročinski udar, ki se nemalokrat konča s poginom. Znaki vročinskega udara so hitro dihanje, sopenje, slinjenje, omedlevica, motnje ravnotežja ter vroč in suh gobec ali koža.
Ob vročinskem udaru moramo žival nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco. Ponudimo ji svežo (ne ledeno) vodo in jo ohlajamo z mokrimi brisačami. Glavo naj ima dvignjeno. Nujno je tudi takoj poiskati veterinarsko pomoč.
Poletne prireditve z živalmi: Stroga pravila, ki jih morate poznati
Živali je v skladu z zakonom o zaščiti živali dovoljeno uporabljati na javnem zbiranju ali snemanju le, če jim je prihranjeno nepotrebno trpljenje in ne gre za zakonsko prepovedana ravnanja. Organizatorji morajo poskrbeti tudi za oskrbo v skladu z etološkimi potrebami glede na vrsto živali. Če je pričakovati, da bo zaradi dejavnosti ogrožena dobrobit živali (na primer napor, dolgotrajnost, izčrpanost) mora organizator zagotoviti prisotnost veterinarja in upoštevati njegova strokovna navodila.
Organizatorji poletnih prireditev, kjer sodelujejo živali, naj čas prireditve prilagodijo tako, da se živali čim manj ali sploh ne izpostavljajo visokim temperaturam, neposrednemu soncu in fizičnim obremenitvam. Priporočljivo je, da se poleti aktivnosti izvajajo v jutranjih in večernih urah, po potrebi pa naj prireditev odpovejo ali prilagodijo glede na vremenske razmere. Poskrbeti je treba, da imajo živali na prireditvi na voljo senco in dovolj čiste in sveže vode.
Pozornost tudi ob nenadnih neurjih
Podnebne spremembe poleg vročinskih valov prinašajo tudi vse pogostejše nenadne vremenske ekstreme, kot so močni nalivi, sunki vetra, udari strel in debela toča, so spomnili na straneh UVHVVR. Skrbniki živali naj zato spremljajo vremenska opozorila in vnaprej razmislijo o zaščiti živali. Pri živalih na paši je priporočljivo zagotoviti možnost hitrega umika v hlev ali drugo zavetje. Prav tako je pomembno redno preverjati stabilnost ograj, napajalnikov in nadstreškov in odstraniti predmete, ki jih lahko odnese veter.
Posebna previdnost je potrebna pri konjih, govedu in drobnici na odprtih pašnikih, kjer lahko toča in močan veter povzročita poškodbe ali panične reakcije živali.
Po neurju naj skrbniki čim prej preverijo stanje živali, priporočajo. Če žival utrpi poškodbe, jo je treba čimprej umakniti na varno, oceniti stopnjo poškodbe in zagotoviti veterinarsko pomoč. Pri večjih poškodbah ali večjem številu prizadetih živali je priporočljivo čim hitrejše sodelovanje z izbranim veterinarjem.
Množični pogini možni ob izpadu elektrike v vročinskem valu
Posebno pozorni v ekstremnih vremenskih razmerah morajo biti rejci in skrbniki živali, katerih življenje ali dobrobit sta neposredno odvisna od delovanja električnih sistemov. To velja za hleve z mehanskim prezračevanjem, perutninske farme, prašičerejske objekte, objekte s samodejnim napajanjem ali krmljenjem, inkubatorje in valilnice, akvakulturo in ribogojnice ter terarije in akvarije z ogrevalnimi sistemi, so poudarili.
Izkušnje kažejo, da lahko že nekajurni izpad električne energije v vročinskem valu povzroči množične pogine zaradi pregretja in pomanjkanja prezračevanja. Za takšne objekte morajo zato biti pripravljeni načrti ukrepanja ob izpadu električne energije.
Zaradi preprečevanja množičnih poginov med predpisane obveznosti skrbnika živali po Zakonu o zaščiti živali sodijo: redno vzdrževan in preizkušen rezervni agregat, zadostna zaloga goriva, alarmni sistemi za obveščanje o prekinitvah dobave električnega toka, sistemi za opozarjanje ob odpovedi prezračevanja ter redno preverjanje delovanja rezervnih sistemov.
Pravočasna priprava na ekstremne vremenske dogodke lahko prepreči trpljenje živali
UVHVVR poudarja pomen vnaprejšnjega načrtovanja za primer vročinskih valov, neurja, suše, poplav in izpadov električne energije. Med ključnimi ukrepi so zagotavljanje zadostnih zalog vode, rezervnih virov energije, redno spremljanje živali ter pripravljeni načrti za izredne razmere.
Dobrobit živali je odgovornost vsakega skrbnika. Pravočasna priprava na vročino, neurja in druge vremenske ekstreme lahko prepreči trpljenje živali ter zmanjša gospodarsko škodo in izgube.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
