Francija po novem ponuja jedrski dežnik osmim evropskim državam
Emmanuel Macron je napovedal povečanje jedrskega arzenala in vojaško sodelovanje z osmimi evropskimi državami.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal zgodovinski premik v jedrski obrambni strategiji.
Francija bo po desetletjih povečala število jedrskih konic in svoje odvračalne zmogljivosti tesneje povezala z osmimi evropskimi zavezniki, a bo pri tem ohranila izključni nadzor nad sprožitvijo orožja.
V času globokih geopolitičnih pretresov in vse večje negotovosti glede ameriških varnostnih jamstev je Francija stopila v ospredje evropske obrambe.
Kot edina jedrska sila v Evropski uniji po britanskem izstopu iz povezave, je po poročanju tiskovne agencije Associated Press (AP) in britanskega BBC-ja, predsednik Emmanuel Macron predstavil novo doktrino »naprednega odvračanja«.
V svojem nagovoru mornariškim častnikom v tajni oporišču jedrskih podmornic Île Longue v Bretanji je Macron poudaril, da bo naslednjih 50 let »obdobje jedrskega orožja«.
Zaradi vse večje agresivnosti Rusije v Ukrajini, kitajskega oboroževanja in spreminjajočih se ameriških obrambnih prioritet mora Evropa po njegovem prepričanju prevzeti večjo odgovornost za lastno varnost.
Več konic in nova podmornica: Konec jedrske transparentnosti
Najbolj odmeven del Macronovega govora je napoved povečanja francoskega jedrskega arzenala.
Kot navaja The Guardian, gre za prvo tovrstno povečanje po koncu hladne vojne. Francija trenutno razpolaga z ocenjenimi 290 jedrskimi konicami, kar jo po velikosti uvršča na četrto mesto na svetu, takoj za Rusijo, ZDA in Kitajsko. Število konic je bilo nespremenjeno vse od leta 1992.
Macron ni želel razkriti, za koliko bodo to številko povečali, hkrati pa je po poročanju BBC-ja napovedal, da Francija od zdaj naprej svetu sploh ne bo več sporočala natančnega števila svojih jedrskih konic, s čimer se končuje obdobje jedrske transparentnosti.
»To ni oboroževalna tekma,« je zatrdil francoski predsednik in dodal, da je povečanje nujno za zagotovitev »uničujoče moči« in za to, da nasprotniki niti ne pomislijo na napad, saj bi utrpeli nepopravljivo škodo.
Strokovnjakinja za jedrsko odvračanje Héloïse Fayet s Francoskega inštituta za mednarodne odnose je za AP pojasnila, da je takšna poteza logična posledica razvoja obrambnih sistemov tekmecev, kot je Rusija. Če se izboljša njihova protiraketna obramba, potrebuje Francija več konic, da ohrani enako raven odvračanja.
Ob tem je Macron po poročanju BBC-ja napovedal tudi splovitev nove podmornice z jedrskim orožjem, imenovane 'Nepremagljiva' (L'Invincible), ki naj bi bila nared do leta 2036.
Jedrski dežnik za osem zaveznic, a gumb ostaja v Parizu
Druga ključna sprememba je širitev francoskega strateškega prostora. Macron je oznanil, da so začeli pogovore o tesnejšem jedrskem sodelovanju z osmimi evropskimi državami: Veliko Britanijo, Nemčijo, Poljsko, Nizozemsko, Belgijo, Grčijo, Švedsko in Dansko. Te države naj bi se po novem vključile v tako imenovano »napredno odvračanje«.
V praksi to pomeni, da bi francoska letala, opremljena z jedrskim orožjem, občasno lahko gostovala na letalskih bazah teh zaveznic, sodelovale pa bi tudi pri skupnih vajah, sistemih za zgodnje opozarjanje (radarji in sateliti), protiletalski obrambi in zmogljivostih za napade dolgega dosega.
The Guardian navaja, da bi to omogočilo razpršitev francoskih strateških zmogljivosti globoko po evropski celini, kar bi močno zapletlo izračune morebitnih nasprotnikov.
A kljub tej navidezni »evropeizaciji« jedrskega orožja je Macron po poročanju AP-ja izrecno poudaril, da Francija ne bo delila procesa odločanja.
V skladu s francosko ustavo ostaja predsednik republike edini, ki ima pristojnost za sprožitev jedrskega napada, definicija francoskih »vitalnih interesov« pa ostaja popolnoma suverena.
Florian Galleri, strokovnjak na Massachusetts Institute of Technology (MIT), opozarja na protislovje te drže: »Ne morete na primer izvesti jedrskega napada [z ozemlja druge države], ne da bi se posvetovali s partnerjem.«
Kljub temu pa zgolj to, da so letala na tujem ozemlju, pomeni ogromno zavezo h kolektivni obrambi.
Evropa se oborožuje in pogleduje k Parizu
Odzivi evropskih prestolnic so bili hitri. Po poročanju The Guardiana sta Francija in Nemčija takoj po govoru izdali skupno izjavo o vzpostavitvi »visoke usmerjevalne skupine za jedrska vprašanja«.
Nemški kancler Friedrich Merz, ki je nedavno prevzel vodenje države in si prizadeva za okrepljeno evropsko obrambno držo, se je strinjal z začetkom skupnih vaj, ki bodo vključevale tudi nemško konvencionalno oborožitev. To predstavlja prelomno sodelovanje med največjima evropskima gospodarstvoma.
Poljski premier Donald Tusk je na omrežju X (prej Twitter) zapisal: »Skupaj s prijatelji se oborožujemo, da si nas sovražniki ne bi nikoli več drznili napasti.«
Tudi švedski premier Ulf Kristersson je po navedbah The Guardiana podprl pogovore, ob tem pa poudaril, da to sodelovanje poteka v tesnem dialogu z ZDA in Natom.
Tako Macron kot zavezniki vztrajno poudarjajo, da nova francoska strategija ni zamenjava za zvezo Nato ali ameriški jedrski dežnik (ameriško jedrsko orožje je trenutno nameščeno v Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem), temveč njuna dopolnitev.
Ian Lesser, strokovnjak za Nato pri ameriškem možganskem trustu German Marshall Fund, je za AP ocenil, da gre predvsem za odziv na »naraščajočo negotovost glede ameriških varnostnih zavez Evropi.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
