Preizkus kanadske enotnosti: Alberta gre na prvi referendum o odcepitvi
Alberta bo 19. oktobra odločala, ali naj ostane del Kanade ali začne postopek za zavezujoči referendum o ločitvi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Kanadska provinca Alberta bo izvedla referendum o tem, ali naj ostane del Kanade ali pa naj začne postopek za drugi, zavezujoči referendum o ločitvi. Gre za prvi večji preizkus kanadske enotnosti v zadnjih desetletjih. Četrtkova napoved referenduma premierke Alberte Danielle Smith sledi državljanski peticiji za ločitev, ki je v začetku letošnjega leta zbrala več kot 300.000 podpisov. Ločena peticija, ki se zavzema za to, da Alberta ostane v Kanadi, je medtem zbrala več kot 400.000 podpisov, poroča BBC.
V bogati provinci z nafto se krepi gibanje za neodvisnost, ki temelji na dolgoletnem prepričanju, da odločevalci v Ottawi Alberto zapostavljajo. Kljub temu javnomnenjske raziskave kažejo, da bi večina prebivalcev Alberte glasovala proti ločitvi. Ob tem je premierka sporočila, da je provincialni referendum predviden za 19. oktober.
Premierka bi volila za obstanek
Smith je v televizijskem nagovoru dejala, da bodo Albertčani jeseni odgovarjali na vprašanje: »Ali naj Alberta ostane provinca Kanade ali naj vlada Alberte začne pravni postopek, ki ga zahteva kanadska ustava, za izvedbo zavezujočega provincialnega referenduma o tem, ali naj se Alberta loči od Kanade ali ne?« Ob tem je poudarila, da bi sama glasovala za obstanek Alberte v Kanadi.
»Tako bi glasovala o ločitvi na provincialnem referendumu,« je dejala in dodala, da je to tudi stališče njene vlade in poslanske skupine.
Smith se je sicer več mesecev soočala s pritiskom albertskih separatistov, naj njihovo vprašanje uvrsti na glasovanje. Kanadska enotnost je bila v preteklosti že večkrat pod pritiskom. Quebec je dvakrat glasoval proti neodvisnosti, nazadnje leta 1995, ko je bil izid izjemno tesen: 50,58 odstotka proti 49,22 odstotka. Po teh političnih pretresih je Kanada določila pravila za morebitno ločitev. Tudi če bi se oktobra v Alberti izkazalo, da ima stran, ki se zavzema za odhod, dovolj podpore, bi bila pred njo dolga in negotova pot.
Zakonodaja predvideva tudi težnje po osamosvojitvi
V začetku maja je kanadski premier Mark Carney dejal, da mora vsak poskus ločitve province upoštevati pravila, določena v Zakonu o jasnosti, sprejetem po referendumu v Quebecu leta 1995.
Morebitni drugi, zavezujoči referendum o neodvisnosti Alberte bi moral upoštevati temeljna pravila iz zakona. Med drugim bi morala biti za ločitev dosežena »jasna večina« volivcev, referendumsko vprašanje o neodvisnosti pa bi moralo biti jasno in pod nadzorom spodnjega doma zveznega parlamenta.
Če bi bili ti pogoji izpolnjeni, bi Alberto čakala težka in verjetno dolgotrajna pogajanja z zvezno vlado o pogojih ločitve.
Jeza na Ottawo je v zahodni provinci s štirimi milijoni prebivalcev prisotna že dolgo, zlasti zaradi razvoja naravnih virov. Nekateri prebivalci Alberte menijo, da je zvezna vlada s podnebno zakonodajo zavirala naftno in plinsko industrijo province. Dolgoletno je tudi prepričanje, da Alberta zaradi svojega velikega naravnega bogastva v državo prispeva več, kot od nje prejme. Čeprav je bilo gibanje za ločitev nekoč na političnem obrobju, je možnost krize enotnosti v zadnjem letu postala vse bolj realna.
Separatistično gibanje nima enotnega stališča, vendar si večina njegovih privržencev želi vsaj več avtonomije pri upravljanju naravnih virov in političnih prioritet province.
Voditelja sta v začetku tega meseca napovedala podnebni in energetski sporazum, ki bi lahko omogočil začetek gradnje naftovoda že prihodnje leto.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
