6 načinov, kako nekoga spraviti v boljšo voljo
Bi radi nekomu pomagali iz slabe volje, pa ne veste, kaj reči? Obstajajo pa odzivi, s katerimi lahko drugemu pomagamo, da se njegova napetost začne mehčati.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Vsi poznamo situacije, ko je nekdo ob nas slabe volje. Partner pride domov napet, otrok se zapre v sobo, prijateljica po telefonu govori, da ima vsega dovolj, sodelavec za mizo samo še tiho gleda predse. V takih trenutkih bi radi pomagali, a pogosto ne vemo, kako. Nekateri začnemo takoj svetovati, drugi skušamo stvar obrniti na šalo, tretji govorimo, da bo vse v redu.
A dobra volja se redko vrne na ukaz. Človeka ne moremo preprosto potegniti iz slabe volje, kot bi ga prestavili iz enega prostora v drugega. Lahko pa vplivamo na vzdušje, v katerem se njegova napetost začne mehčati. Pri tem je največkrat najbolj pomembno, da znamo izbrati pravi trenutek: kdaj poslušati, kdaj razbremeniti, kdaj nasmejati in kdaj pomagati pogledati na stvar malo drugače.
Najprej ne popravljajmo razpoloženja
Največja napaka, ki jo naredimo, ko je nekdo slabe volje, je, da skušamo njegovo razpoloženje prehitro popraviti. Rečemo: »Ne sekiraj se«, »saj ni tako hudo«, »poglej pozitivno« ali »ne bodi tak«. Namen je lahko dober, učinek pa pogosto ni. Človek lahko dobi občutek, da je njegovo počutje moteče, pretirano ali nezaželeno.
Prvi korak zato ni popravljanje, ampak priznanje. Včasih pomaga že stavek: »Vidim, da ti je danes res težko.« Ali: »Razumem, da te je to vrglo iz tira.« S tem ne krepimo slabe volje, ampak sogovorniku damo občutek, da se mu ni treba več boriti za razumevanje.
Ko se človek počuti slišanega, se živčni sistem lažje umiri in šele takrat se lahko sploh odpre prostor za humor, rešitev, drugačen pogled ali preusmeritev.
PREBERITE TUDI:
Poslušanje je močnejše, kot se zdi
Ko je nekdo razburjen, užaljen, žalosten ali preplavljen, pogosto ne potrebuje takoj rešitve. Najprej potrebuje občutek, da ga nekdo zares sliši. Enostavno mu damo nekaj minut razumevanja, v katerem mu ni treba biti zbran, prijazen, razumen ali takoj boljši.
Dobro poslušanje ni tišina, v kateri čakamo, da bomo končno lahko povedali svoje mnenje, ampak je prisotnost. Kratka vprašanja, kot so »Kaj se je zgodilo?«, »Kaj te je pri tem najbolj prizadelo?« ali »Kaj zdaj najbolj potrebuješ?«, pogosto pomagajo bolj kot deset stavkov nasvetov.
Včasih že to, da nekdo svoje misli izgovori na glas, pomembno zmanjša notranji pritisk. Slaba volja se ne razreši vedno takoj, a postane manj osamljena in to je pogosto prvi premik.
Ne pozabimo človeka spomniti, kdo je
Ko smo slabe volje, se naš pogled zoži. Ena kritika lahko preglasi deset dobrih stvari. En slab dan se začne zdeti kot dokaz, da nam nič ne gre. Ena zavrnitev prebudi občutek, da nismo dovolj dobri. V takem stanju človek največkrat ne potrebuje prazne tolažbe, ampak realen opomnik na svoje moči.
To ni trenutek za generične stavke, kot so »ti si super« ali »vse bo v redu«. Bolje deluje nekaj konkretnega. »Spomnim se, kako dobro si rešila tisto situacijo prejšnji mesec.« »Vem, da te je to zadelo, ampak poznam te dovolj, da vem, da se znaš pobrati.« »To, kar se je zgodilo danes, ne izbriše vsega, kar znaš.«
Takšni stavki človeku pomagajo, da se ne poistoveti popolnoma s trenutnim razpoloženjem. Slab dan ne definira našega življenja, ena napaka ne določa človekovega značaja, ena zavrnitev pa ne njegove vrednosti.
Včasih pomaga majhen premik pozornosti
Ko je nekdo že dovolj slišan, lahko pomaga nežna preusmeritev. Ne kot beg od problema, ampak kot kratek odmor od notranjega premlevanja. Slabovoljneža povabimo na sprehod, mu skuhamo kavo, predlagamo, da gresta za deset minut ven, mu pošljemo nekaj prijetnega ali ga spomnimo na nekaj, kar ga običajno razbremeni.
Pri tem je pomemben občutek za mero. Če nekoga prehitro preusmerjamo, lahko deluje, kot da ga nočemo poslušati. Če pa se vrtimo samo še okoli težave, se slaba volja lahko začne poglabljati. Dobra preusmeritev ne zanika problema, samo telesu in glavi za trenutek pomaga, da zadihata.
Pogosto pomagajo najbolj preproste stvari, kot so svež zrak, kratek sprehod, topel čaj, sprememba prostora, umirjen glas, nekaj minut brez telefona. Slaba volja pogosto lahko izhaja tudi samo iz utrujenosti, lakote, preobremenjenosti ali preveč dražljajev.
Humor lahko pomaga, a samo če ne poniža
Humor je eden najmočnejših načinov, kako se napetost med ljudmi sprosti. A deluje le, če je topel, ne posmehljiv. Če se šalimo na račun človeka, ki je že ranljiv, lahko njegovo razpoloženje samo še poslabšamo. Če pa znamo najti majhno, nežno, skupno smešno točko, to deluje kot magična sprostitev.
Včasih je dovolj interna šala, smešen spomin, kratek video, pretirano dramatična interpretacija situacije, pri kateri se drugi lahko prvič nasmehne, ne da bi se počutil neslišanega. V vsakdanjih napetostih je lahko prav smeh tisti majhen obrat, ki človeku vrne občutek, da ni vse tako težko, kot je bilo videti pred desetimi minutami.
Nasvet pride šele takrat, ko je človek pripravljen
Veliko ljudi svetuje prehitro. Ko nekdo pove, kaj se mu je zgodilo, že slišimo: »Jaz bi na tvojem mestu ...« ali »Veš, kaj moraš narediti?« A človek, ki je še v močni čustveni reakciji, nasveta pogosto sploh ne more sprejeti. Lahko ga doživi kot pritisk ali kot dokaz, da ga nismo zares poslušali.
Boljše vprašanje je: »Bi ti pomagalo, da skupaj pogledava, kaj lahko narediš?« Če človek reče da, lahko počasi pomagamo širiti pogled. Kaj je v tej situaciji dejstvo in kaj strah? Kaj je pod njegovim vplivom in kaj ni? Kaj je prvi majhen korak? Kdo mu lahko pomaga? Kaj bo jutri videti drugače, če danes naredi eno drobno stvar?
S tem sogovorniku ne vzamemo občutka moči, ampak mu jo celo pomagamo vrniti. Dober nasvet človeku pomaga, da spet začuti, da ima vsaj nekaj vpliva.
Ne rešujmo razpoloženja namesto drugega
Pomagati nekomu do boljše volje ne pomeni, da prevzamemo odgovornost za njegovo počutje. To je pomembna meja. Lahko smo topli, pozorni, duhoviti, podporni in praktični, ne moremo pa namesto drugega predelati njegove jeze, žalosti, razočaranja ali utrujenosti.
Če se trudimo preveč, se lahko hitro zapletemo v občutek, da moramo človeka spraviti v dobro voljo za vsako ceno. Takrat pomoč postane pritisk. Drugi čuti, da mora biti zdaj boljši, ker smo se mi tako potrudili, to pa ni več podpora, ampak nova obveznost.
Včasih je najbolj zrel odziv preprost: »Tukaj sem. Ni ti treba biti takoj bolje.« Prav ta stavek lahko naredi več kot hitenje k razvedrilu, nasvetom ali rešitvam.
Šest majhnih načinov, ki pogosto pomagajo
Če bi vse skupaj strnili, drugih ne spravimo v boljšo voljo z enim čudežnim stavkom. Pomagamo jim tako, da najprej ne zanikamo njihovega počutja, ampak ga priznamo. Da jih poslušamo, preden svetujemo. Da jih spomnimo na njihove moči, ko so v občutku poraza. Da jih nežno preusmerimo, ko se začnejo vrteti v istem krogu. Da humor uporabimo kot razbremenitev in da nasvet ponudimo šele takrat, ko je človek zanj odprt.
Najboljša pomoč je pogosto komaj opazna. Nekdo ob nas malo lažje zadiha. Prvič po dolgem dnevu se nasmehne. Za trenutek ne gleda več samo v problem. Dobi občutek, da ni sam in da slaba volja ni celotna resnica o njegovem dnevu.
Včasih ljudi ne spravimo v dobro voljo tako, da jih prepričamo, naj bodo srečni. Spravimo jih bližje sebi, bližje telesu, bližje občutku, da jih nekdo razume. In ko se to zgodi, se razpoloženje pogosto začne spreminjati samo od sebe.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
