Move TV
© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Ali na gradu straši?


Katja Božič
21. 9. 2010, 00.00
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 09:58
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

V Predjamskem gradu definitivno straši, so ugotovili lovci na duhove z ameriškega programa SyFy (nekdanji Sci Fi Channel), ki so pred dvema letoma več dni raziskovali in snemali v enem naših najznamenitejših gradov.

Ali na gradu straši?

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

V Predjamskem gradu definitivno straši, so ugotovili lovci na duhove z ameriškega programa SyFy (nekdanji Sci Fi Channel), ki so pred dvema letoma več dni raziskovali in snemali v enem naših najznamenitejših gradov. Medtem ko naj bi posneti glasovi in fotografije meglic nad člani ekipe jasno pričali o paranormalni dejavnosti, vodja Predjamskega gradu Sergeja Kariž pravi, da je za šume, stopinje in glasove, ki jih vodniki pogosto slišijo ter se jih v mraku včasih še vedno prestrašijo, mogoče najti povsem razumsko razlago. A ker o tem ne moremo biti nikoli povsem prepričani, smo se tudi mi odpravili lovit duhove v Predjamski grad. 

Naslonjen na živo skalo, nad skrivnimi rovi in med strmimi pečinami že skoraj devetsto let bedi nad Predjamo mogočen Predjamski grad. Njegova skorajda neresnična podoba, kot kulisa iz kakšne srhljivke, človeka prevzame, vsakič ko jo zagleda. S svojo zgodovino, številnimi zgodbami in skrivnostmi, ki bodo za vedno ostale znotraj njegovih debelih zidov, ki se skozi jamske sisteme odpirajo globoko v notranjost zemlje, že dolgo buri domišljijo obiskovalcev, vodnikov in domačinov. Še posebej ko se nad njim spusti noč, ki ima seveda svojo moč! Takrat postanejo zgodbe in legende o duhovih še posebej žive. Domačini imajo najraje Erazma Predjamskega, ki naj bi v tem gradu po izdaji služabnika umrl tam, kamor gre še cesar peš, in bi se z njegovim duhcem verjetno povsem sprijaznili, a govori se tudi o dušah ljudi, ki so za vedno izginili v breznih pod gradom ter na tem svetu pustili neporavnane račune. Zato naj bi še vedno izgubljene blodile po gradu in jami.


V duhove ne verjamem
»V duhove ne verjamem,« nas je Sergeja, ki že enajsto leto vodi turiste po gradu in z njim dobesedno živi, prijazno postavila na trdna tla, ko smo se po sedmi uri zvečer odpravili proti gradu. Nad dolino se je začela spuščati noč in debela vhodna vrata, ki so se s truščem zaprla za nami, so nas ločila od zunanjega sveta. Ponižno smo vstopili v objem nočnega gradu, občutek je bil poseben. Čuti so se nam izostrili in kljub pogovoru smo bili pozorni na vsak šum. »Ustvarjalci oddaje so se precej zadržali v tem prostoru,« je z baterijo posvetila proti mučilnici. Alfred Hitchcock bi bil nad njo zagotovo navdušen, jaz pa sem debelo pogoltnila slino in začutila mravljince po vsem telesu. Sredi kakšne tri metre globoke naravne jame – dvomim, da je lahko kdo prilezel živ iz nje –, je mučilni steber z različnimi pripomočki za mučenje, s stropa pa visi za roke privezana lutka. Ni si težko predstavljati, kako so ljudje trpeli tu.

Preberite še

Več v Jani, št. 38, 21.9.2010

 

jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Jana Premium
Jana

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.

jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Jana Premium

© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.