Utrujenost, kilogrami, izpadanje las: morda so krivi hormoni
Utrujenost, nenadno pridobivanje telesne teže, izpadanje las ali težave s spanjem so lahko več kot le posledica stresa. Včasih se za njimi skrivajo hormonske motnje.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Hormoni so kemični prenašalci sporočil, ki uravnavajo številne procese v telesu, od presnove, spanja in razpoloženja do telesne temperature, reproduktivnega zdravja in odzivanja na stres. Že spremembe v delovanju posamezne hormonske žleze lahko vplivajo na naše počutje.
Težava je, da so znaki hormonskih motenj pogosto precej nespecifični. Utrujenost lahko pripišemo pomanjkanju spanja, nihanje razpoloženja stresu, spremembe telesne teže pa prehranskim navadam. Toda kadar se težave ponavljajo, trajajo dlje časa ali se pojavljajo skupaj, je smiselno preveriti, ali je vzrok morda hormonski.
1. Nenehna utrujenost, ki ne mine niti po počitku
Občasna utrujenost je običajen del življenja, vztrajna izčrpanost kljub zadostnemu spancu pa lahko opozarja na zdravstvene težave. Eden od možnih vzrokov je zmanjšano delovanje ščitnice oziroma hipotiroza. Ščitnični hormoni pomembno vplivajo na hitrost presnove, zato lahko njihovo pomanjkanje povzroča utrujenost, zaspanost, občutek mraza in upočasnjenost.
Izrazita utrujenost se lahko pojavlja tudi pri motnjah delovanja nadledvičnih žlez, sladkorni bolezni in nekaterih drugih hormonskih boleznih. Seveda pa je lahko povezana tudi s slabokrvnostjo, pomanjkanjem spanja ali drugimi zdravstvenimi stanji.
2. Nepojasnjeno pridobivanje ali izgubljanje telesne teže
Če se telesna teža spreminja, čeprav niste bistveno spremenili prehrane ali telesne dejavnosti, je vredno poiskati vzrok. Pri zmanjšanem delovanju ščitnice lahko pride do zmernega povečanja telesne teže, deloma zaradi zadrževanja tekočine. Nasprotno lahko čezmerno delovanje ščitnice povzroči hujšanje kljub običajnemu ali celo povečanemu apetitu.
Na telesno težo lahko vplivajo tudi motnje v uravnavanju kortizola, inzulina in spolnih hormonov. Vendar sprememba teže sama po sebi še ne pomeni hormonske bolezni.
3. Izpadanje las in spremembe na koži
Hormonske spremembe se pogosto odražajo tudi na laseh in koži. Pri motnjah delovanja ščitnice lahko lasje postanejo suhi, krhki in redkejši, koža pa bolj suha. Pri ženskah lahko povečana aktivnost androgenih hormonov povzroči akne, izrazitejšo poraščenost obraza ali redčenje las na temenu.
Takšni simptomi se lahko pojavijo pri sindromu policističnih jajčnikov (PCOS), ki je ena pogostejših hormonskih motenj pri ženskah v rodni dobi. Pomembno pa je vedeti, da so izpadanje las, akne in suha koža lahko tudi posledica genetike, prehranskih pomanjkljivosti, zdravil ali drugih bolezni.
4. Nihanje razpoloženja, tesnoba in razdražljivost
Hormoni vplivajo tudi na delovanje možganov in uravnavanje razpoloženja. Pri čezmernem delovanju ščitnice se lahko pojavijo nemir, razdražljivost, tesnoba in težave s koncentracijo. Zmanjšano delovanje ščitnice pa je lahko povezano z upočasnjenostjo, slabšim spominom in depresivnim razpoloženjem.
Spremembe ravni estrogena in progesterona med menstrualnim ciklom, po porodu ali v perimenopavzi lahko prav tako vplivajo na počutje. Vendar vsakega nihanja razpoloženja ne gre pripisovati hormonom. Podobni simptomi se pojavljajo tudi pri duševnih stiskah, kroničnem stresu in motnjah spanja.
5. Motnje spanja in nočno potenje
Težave z uspavanjem, pogosto prebujanje in nočno potenje imajo lahko različne vzroke, med njimi tudi hormonske spremembe. V perimenopavzi in menopavzi lahko nihanje oziroma upadanje estrogena povzroča vročinske oblive in nočno potenje, ki motijo spanec.
Pri čezmernem delovanju ščitnice se lahko pojavijo nespečnost, občutek vročine, pospešen srčni utrip in povečano potenje. Če je nočno potenje izrazito, vztrajno ali ga spremljajo nepojasnjeno hujšanje, vročina oziroma drugi simptomi, je potreben zdravniški pregled, saj vzrok ni nujno hormonski.
6. Neredne menstruacije in spremembe spolne želje
Menstrualni cikel je eden od pomembnih pokazateljev reproduktivnega hormonskega zdravja. Dolgi ali neredni cikli, izostajanje menstruacije in težave z ovulacijo so lahko povezani s PCOS, motnjami delovanja ščitnice, povišanim prolaktinom ali perimenopavzo. Na menstrualni cikel lahko vplivajo tudi intenzivna telesna dejavnost, večja izguba telesne teže, nezadosten energijski vnos in stres.
Hormonske spremembe lahko vplivajo tudi na spolno željo. Pri ženskah se lahko pojavita suhost nožnice in nelagodje pri spolnih odnosih, pri moških pa lahko izrazito znižana raven testosterona povzroča zmanjšan libido, manj jutranjih erekcij in druge težave.
7. Stalna žeja in pogosto uriniranje
Povečana žeja in pogosto uriniranje sta lahko opozorilna znaka povišane ravni glukoze v krvi oziroma sladkorne bolezni, pri kateri ima osrednjo vlogo hormon inzulin. Kadar telo ne proizvaja dovolj inzulina ali ga ne uporablja učinkovito, se glukoza kopiči v krvi. Ledvice skušajo presežek izločiti z urinom, zato telo izgublja več tekočine.
Če se tem simptomom pridružijo nepojasnjeno hujšanje, izrazita utrujenost ali zamegljen vid, je pomembno čim prej preveriti raven krvnega sladkorja.
Kdaj je čas za obisk zdravnika?
Posamezen simptom še ni dokaz hormonskega neravnovesja. Pomembni so predvsem trajanje, izrazitost in kombinacija težav. Če opažate več sprememb hkrati, če se simptomi stopnjujejo ali vplivajo na vsakodnevno življenje, se posvetujte z osebnim zdravnikom. Ta bo na podlagi pogovora, pregleda in morebitnih laboratorijskih preiskav ocenil, ali je potrebno preverjanje delovanja ščitnice, krvnega sladkorja ali drugih hormonov.
Univerzalnega testa za »hormonsko ravnovesje« ni. Hormonske preiskave je treba izbrati glede na simptome, starost, zdravila in druge okoliščine, pri nekaterih hormonih pa sta pomembna tudi čas odvzema krvi in faza menstrualnega cikla.
Pomembno je, da dolgotrajnih sprememb v počutju ne prezremo, hkrati pa jih ne pripisujemo samodejno hormonom. Pravočasno prepoznavanje vzroka omogoča ustrezno zdravljenje in lahko bistveno izboljša kakovost življenja.