osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Leto 2026 bo ostalo zapisano v zgodovino slovenskega nogometa. Na tekmi prve lige med Celjem in Aluminijem je namreč kot glavna sodnica prvič na zelenico stopila ženska, mednarodna sodnica Aleksandra Česen. 38-letna Gorenjka je le dve leti po rojstvu druge hčerke s tem dosegla pomemben mejnik v slovenskem športu. Pred kratkim se je vrnila iz Luksemburga, kjer je sodila kvalifikacijsko tekmo ženskih reprezentanc za svetovno prvenstvo 2027 v Braziliji.

Nogometna zgodba Aleksandre Česen se je začela že v otroštvu: »Moj oče je bil nogometni trener in me je kot otroka večkrat vzel s seboj na trening. Dogajanje sem z zanimanjem opazovala in hotela biti del tega, zato sem očetu predlagala, da bi tudi dekleta trenirala nogomet, kar je bilo pred več kot dvema desetletjema nekaj nezaslišanega, saj je bil v Sloveniji nogomet v domeni fantov in moških.«

A oče ji je prisluhnil in ji postavil izziv: zbere naj enajst deklet. Tako je pri trinajstih letih pomagala ustanoviti ženski nogometni klub Velesovo, ki se je pozneje preimenoval v Cerklje. »Dekleta smo pridno trenirala in orala ledino v slovenskem ženskem nogometu, saj so se nam kmalu pridružile še druge ekipe.«

osebni arhiv

Čeprav je uživala kot igralka, jo je kmalu začelo zanimati tudi sojenje. »Pri 19 letih sem uresničila svojo željo, da bi bila nogometna sodnica, čeprav je bilo kar malo dileme, ali še naprej igrati ali razvijati kariero med sodniki. Vzela sem si nekaj časa za premislek, saj sem se zavedala, da pot ne bo lahka in da se bom morala v svetu nogometa, ki je večinoma rezerviran za moške, vseskozi dokazovati.«

Do leta 2013 je opravljala vlogo pomočnice sodnice, nato pa je napredovala med glavne sodnice. Že leta 2014 je postala mednarodna sodnica, dve leti pozneje pa je prvič sodila moško tekmo v tretji ligi. Leta 2021 je kot prva ženska vodila tekmo druge slovenske lige. Ves ta čas jo spremljata velika želja in motivacija, da bi se kot ženska enakomerno kosala z moškimi kolegi, a prizna, da ni vedno lahko.

osebni arhiv

Brez družine ne bi šlo

Za uspešno kariero je bilo potrebno veliko odrekanja. »Brez podpore doma mi ne bi uspelo. Imam namreč dve hčerki, Natalijo in Ino, do nedavno sem imela redno službo, na urniku pa sem imela obenem treninge, tekme, seminarje … Velikokrat sem se hecala, da utegnem ob tako napetem urniku celo samo sebe srečati.«

Posebej poudarja vlogo partnerja in staršev. »Partnerja nogomet sicer ne zanima, tekme gleda samo zaradi mene. Mi pa vedno stoji ob strani. Pet- do šestkrat na teden tečem in delam vaje za moč. Tudi takrat, ko nimam prave motivacije, me spodbuja, kar zelo cenim.«

osebni arhiv

Po rojstvu mlajše hčerke se je na nogometna igrišča vrnila izjemno hitro. »Že kmalu po porodu hčerke Ine sem začela trenirati, po štirih mesecih opravila fitnes test in se vrnila na zelenice. Sama sem dokazala, da je z vztrajnostjo in dobro voljo mogoče doseči zastavljene cilje ter da materinstvo pri tem ni ovira.«

Na igrišču ni razlik

Aleksandra poudarja, da za sodnike veljajo enaka merila ne glede na spol. »Tu ni dileme, ali si moški ali ženska. Za vse veljajo enaka pravila. Sodnik na tekmi preteče velike razdalje in mora ves čas slediti igri. Če si ženska, je to še toliko bolj zahtevno.«

osebni arhiv

A kjer je volja, je tudi pot, kar sama vedno znova dokazuje. »Na prvo sojenje v 1. SNL-ligi sem bila dobro pripravljena, kljub temu pa so se pred tekmo porajala vprašanja in skrb glede tega, ali bom sprejela prave odločitve. Motiti se je človeško in vsi smo samo ljudje. Na koncu sem bila zadovoljna, saj je vse potekalo gladko.« Vesela je tudi dejstva, da je bila na tekmi še stranska sodnica Staša Špur.

Čeprav pravi, da večjih negativnih izkušenj ni imela, jo moti, ko se napake povezujejo s spolom. »V zasebnem življenju sem zelo sproščena, na igrišču pa želim ostati stroga in korektna. Tako kot vsi sodniki se srečujem tudi s kritikami. Najbolj me moti, če bi kakšno napačno ali dvoumno odločitev podkrepili s tem, da je do nje prišlo zato, ker sem ženska.« Dodaja, da si želi več enakopravnosti tudi na drugih področjih družbe. »Želim si, da bi se ženske uspešno kosale z moškimi kolegi na različnih področjih, ne le v športu, in da bi jih obravnavali enakopravno. Veliko pa je na nas ženskah, da se pogumno spoprimemo z izzivi.«

Navijala bo za Slovenca

Začelo se je svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga bo Aleksandra spremljala predvsem kot navdušenka in sodnica. »Sodniška etika, ki je zelo stroga, nam nalaga, da se javno ne opredeljujemo glede favoritov in tega se bom tudi držala,« pravi. Priznava pa, da bo z veseljem spremljala zvezdnika Lionela Messija in Cristiana Ronalda. »Navijala pa bom za kolega, slovenskega sodnika Slavka Vinčića, ki bo sodil na prvenstvu. Nobene od tekem si ne bom ogledala v živo, saj so prizorišča preveč oddaljena, si bom pa z veseljem kakšno tekmo ogledala, ko bo prizorišče evropskega ali svetovnega prvenstva kje v Evropi,« še pove Aleksandra, ki si bo po naporni sezoni poleti privoščila tudi nekaj časa zase. Julij bo namenila družini in oddihu na jadranski obali, kjer si bo nabrala moči za nove izzive.

Domači

Za koga na svetovnem prvenstvu navijajo naši reprezentanti

Domači

Zakaj Vlado Kreslin ne prebira spletnih komentarjev