Megla ni nevarna le za pljuča, trpi lahko tudi srce
Meglena jutra so lahko precej bolj nevarna, kot se zdi. Ko se megli pridruži onesnažen zrak, posledic ne občutijo le pljuča, temveč tudi srce.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko se jeseni in pozimi nad mesti spusti gosta megla, se marsikomu zdi, da je zrak preprosto nekoliko bolj vlažen in hladen. Toda za na videz nedolžno megleno jutro se lahko skriva precej manj prijetna resničnost. Zlasti v mestih in kotlinah, kjer se zadržuje onesnažen zrak, lahko takšne vremenske razmere povečajo obremenitev naših pljuč in srca.
Zakaj je zrak ob meglenih jutrih lahko tako slab?
Megla sama po sebi ni strupena. Nastane, ko se zrak ohladi in se vodna para spremeni v drobne kapljice, ki lebdijo tik nad tlemi. Težava nastane, ko se megli pridružijo izpušni plini, dim iz kurišč in drugi onesnaževalci.
Jeseni in pozimi se pogosto pojavi tudi temperaturni obrat oziroma inverzija. To pomeni, da se hladen zrak zadržuje pri tleh, nad njim pa je plast toplejšega zraka, ki preprečuje običajno mešanje ozračja. Onesnaževala zato ostajajo ujeta blizu tal, kjer jih ljudje vdihavamo.
Takšne razmere dobro poznamo tudi v Sloveniji, predvsem v kotlinah in dolinah, kjer lahko pozimi več dni zapored vztrajajo megla, nizke temperature in povišane koncentracije delcev v zraku. Največja težava torej ni megla sama, temveč onesnažen zrak, ki se lahko ob takšnih vremenskih razmerah zadržuje tik nad tlemi.
Drobni delci prodrejo globoko v pljuča
Med najbolj problematičnimi onesnaževalci so drobni delci PM10 in še manjši PM2,5. Nastajajo pri zgorevanju goriv, prometu, ogrevanju stavb in nekaterih industrijskih dejavnostih. Ker so izjemno majhni, jih naš dihalni sistem ne more učinkovito prestreči. Delci PM2,5 lahko prodrejo globoko v pljuča, vse do pljučnih mešičkov, kjer poteka izmenjava kisika in ogljikovega dioksida.
Pri občutljivejših ljudeh lahko povzročijo draženje dihalnih poti, kašelj, občutek tiščanja v prsih in težje dihanje. Dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku pa je povezana tudi z večjim tveganjem za razvoj kroničnih bolezni dihal.
Posebej previdni morajo biti ljudje z astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB). Onesnažen zrak lahko poslabša njihove simptome, sproži napad astme ali povzroči poslabšanje bolezni. Težave lahko občutijo tudi sicer zdravi ljudje, predvsem med intenzivnejšo telesno dejavnostjo na prostem, ko dihajo hitreje in vdihnejo več zraka.
Onesnažen zrak lahko prizadene tudi srce
Čeprav onesnažen zrak najprej povezujemo s težavami z dihanjem, so lahko njegove posledice precej širše. Drobni delci lahko v telesu sprožijo vnetne in druge odzive, ki vplivajo na delovanje krvnih žil in srca. Nekatere sestavine zelo majhnih delcev lahko prehajajo tudi v krvni obtok. Raziskave kažejo, da je izpostavljenost onesnaženemu zraku povezana z večjim tveganjem za srčni infarkt, možgansko kap, motnje srčnega ritma in poslabšanje srčnega popuščanja.
Dodatno obremenitev predstavlja mraz. Ko smo izpostavljeni nizkim temperaturam, se krvne žile zožijo, krvni tlak se lahko zviša, srce pa mora za vzdrževanje krvnega obtoka delati močneje. Kombinacija hladnega vremena in onesnaženega zraka je zato lahko posebej neugodna za ljudi, ki že imajo bolezni srca in ožilja. To seveda ne pomeni, da bo vsak sprehod v megli povzročil zdravstvene težave. Pomembni so predvsem stopnja onesnaženosti, trajanje izpostavljenosti in posameznikovo zdravstveno stanje.
Kdo mora biti še posebej previden?
Na slabšo kakovost zraka so najbolj občutljivi starejši ljudje, otroci, nosečnice ter ljudje s kroničnimi boleznimi dihal in srca. Pri otrocih se pljuča še razvijajo, poleg tega so pogosto telesno dejavnejši in glede na svojo telesno maso vdihnejo več zraka kot odrasli. Pri starejših ljudeh in kroničnih bolnikih pa lahko že krajša izpostavljenost močno onesnaženemu zraku poslabša obstoječe zdravstvene težave.
Pozorni moramo biti predvsem na nenavadno zadihanost, piskanje pri dihanju, vztrajen kašelj ali občutek pritiska v prsih. Če se pojavijo huda bolečina ali pritisk v prsih, nenadna izrazita težka sapa oziroma drugi znaki srčnega infarkta, je potrebna takojšnja zdravniška pomoč oziroma klic na 112.
Ali je bolje ostati doma?
V meglenem vremenu se ni treba samodejno odpovedati sprehodom. Pomembneje je preveriti, kakšna je dejanska kakovost zraka. V Sloveniji lahko podatke o koncentracijah delcev in drugih onesnaževal spremljamo na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO).
Kadar so vrednosti delcev PM10 ali PM2,5 povišane, je smiselno omejiti dolgotrajno in intenzivno telesno dejavnost na prostem. To velja predvsem za občutljive skupine. Tek, hitro kolesarjenje in druga napornejša vadba namreč povečajo količino vdihanega zraka, s tem pa tudi količino onesnaževal, ki pridejo v dihala.
Če je mogoče, je ob dnevih s slabšo kakovostjo zraka bolje izbrati sprehod v manj prometnem okolju ali se na gibanje odpraviti takrat, ko so koncentracije onesnaževal nižje. Tudi prezračevanju doma se ni treba odpovedati, vendar je ob izrazito onesnaženem zraku priporočljivo izbrati čas, ko so zunanje razmere ugodnejše.
Megleno jutro še ne pomeni, da je zrak onesnažen
Pri vsem tem je pomembno poudariti, da megla ni zanesljiv pokazatelj kakovosti zraka. Zrak je lahko močno onesnažen tudi ob jasnem vremenu, prav tako pa je lahko megleno jutro povsem običajen vremenski pojav brez posebej povišanih koncentracij škodljivih delcev. Zato se ne gre zanašati samo na pogled skozi okno. Gostota megle, njena barva ali vonj niso dovolj zanesljivi pokazatelji, koliko onesnaževal je v zraku.
