Ko se dobri nameni spridijo
Za Tomaža Domicelja, enega najbolj zanimivih, zgovornih in neposrednih umetnikov na naši sceni, je napočil čas okroglih obletnic.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Praznuje namreč pet desetletij kariere, zato se v teh dneh vrača na »kraj zločina« – na Šubičevo gimnazijo, kjer je imel prvi nastop.
»Naredil sem veliko neumnosti,« začenja spomine na otroštvo Tomaž Domicelj, ki se je rodil 11. marca 1948 v Ljubljani. »Prvo neumnost sem naredil že pri treh ali štirih letih, ko smo stanovali v Šiški. Takrat še ni bilo stanovanjskih blokov, na cesti je bil makadam. K nam je priletela soseda, ki je zelo hecno govorila, kar me je že takrat zabavalo. Vpila je, da sem potrgal vse nageljne, kar je bilo tudi res, saj sva z leto dni starejšo sosedo našla mrtvega vrabčka, ki sva ga pokopala, njene rože pa sva potrgala, da sva okrasila grobek. Še naslednja tri leta me je sovražila,« pravi Tomaž o prvem »incidentu« v svojem življenju.
Več v tiskanih Zvezdah (št.44/2016)
E-novice · Estrada
