Bakterija, ki jo imate lahko več let, povečuje tveganje za raka
V želodcu lahko več let živi bakterija, za katero sploh ne veste. Pri nekaterih povzroči razjede, dolgotrajna okužba pa povečuje tudi tveganje za raka.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Bolečine v želodcu, napihnjenost, slabost po jedi ali neprijeten občutek, da ste siti že po nekaj grižljajih. Takšne težave pogosto pripišemo stresu, nepravilni prehrani ali preobilnemu obroku. Toda včasih se za njimi skriva bakterija, ki lahko v našem želodcu živi več let, ne da bi sploh vedeli zanjo.
Gre za bakterijo Helicobacter pylori, eno najpogostejših bakterijskih okužb na svetu. Ocenjujejo, da je z njo okuženih približno 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, vendar večina ljudi nima nobenih simptomov. Pri nekaterih pa lahko povzroči kronično vnetje želodčne sluznice, razjede in celo poveča tveganje za razvoj raka želodca.
Z bakterijo se lahko okužimo že v otroštvu
Posebnost bakterije Helicobacter pylori je, da lahko preživi v zelo kislem okolju želodca, kjer večina drugih bakterij nima možnosti za obstanek. Naseli se v zaščitni plasti sluzi, ki prekriva želodčno steno, in tam lahko vztraja desetletja. Okužba se pogosto zgodi že v otroštvu, bakterija pa se lahko prenaša med ljudmi, predvsem ob tesnih stikih in v okoliščinah s slabšimi higienskimi razmerami.
Veliko ljudi zanjo nikoli ne izve. Težava je v tem, da lahko bakterija tudi brez izrazitih simptomov povzroča dolgotrajno vnetje želodčne sluznice.
Želodec vas lahko opozarja, pa tega ne opazite
Pri večini okuženih bakterija ne povzroča opaznih težav. Kadar pa se razvije vnetje želodčne sluznice ali razjeda, se lahko pojavijo simptomi, ki jih marsikdo dobro pozna.
Med njimi so pekoča ali topa bolečina v zgornjem delu trebuha, slabost, napihnjenost, pogosto spahovanje in občutek polnosti že po manjši količini hrane. Nekateri opazijo tudi slabši apetit. Bolečina zaradi razjede se lahko pojavlja na prazen želodec ali ponoči, vendar to ni pravilo.
Pomembno je vedeti, da ti simptomi niso značilni samo za okužbo s to bakterijo. Podobne težave lahko povzročajo tudi refluks, funkcionalne prebavne motnje in številna druga obolenja. Če se bolečine ponavljajo, postajajo izrazitejše ali prebavne težave vztrajajo več tednov, je zato smiselno obiskati zdravnika.
Kako je bakterija povezana z rakom želodca?
Prav povezava z rakom želodca je razlog, da zdravniki bakteriji Helicobacter pylori namenjajo toliko pozornosti. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC), ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, jo uvršča med dokazano rakotvorne dejavnike za človeka.
Dolgotrajna okužba lahko povzroči kronično vnetje želodčne sluznice. Pri delu okuženih se sčasoma razvijejo spremembe celic in tkiva, ki lahko predstavljajo predstopnje raka želodca. Toda pozitiven test še zdaleč ne pomeni, da bo človek zbolel za rakom. Večina okuženih ga nikoli ne razvije. Na tveganje vplivajo tudi dednost, kajenje, prehranske navade in druge okoliščine.
Dobra novica je, da lahko pravočasno zdravljenje in odstranitev bakterije zmanjšata tveganje za nastanek raka želodca. Zato okužbe, ko je potrjena, ne gre podcenjevati.
Bakterijo lahko odkrijejo tudi brez gastroskopije
Marsikdo ob omembi preiskav želodca najprej pomisli na gastroskopijo, ki se je zaradi neprijetnega občutka med pregledom precej ljudi boji. Toda za ugotavljanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori gastroskopija ni vedno potrebna.
Ena od možnosti je dihalni test, pri katerem človek zaužije poseben pripravek, nato pa z analizo izdihanega zraka ugotovijo, ali je bakterija prisotna. Druga možnost je preiskava vzorca blata. Gastroskopija je potrebna predvsem takrat, ko želi zdravnik pregledati tudi stanje želodčne sluznice, preveriti morebitne razjede ali raziskati opozorilne simptome. Pri izbiri preiskave so pomembni starost, trajanje težav, morebitne bolezni v družini in drugi dejavniki tveganja.
Ti znaki zahtevajo posebno pozornost
Čeprav so prebavne težave zelo pogoste in največkrat niso povezane z nevarno boleznijo, nekaterih sprememb ne smemo prezreti. Posebej pozorni bodite na nepojasnjeno hujšanje, vztrajno izgubo apetita, težave pri požiranju in občutek sitosti že po nekaj grižljajih, zlasti če se pojavi na novo in ne mine. Takšni simptomi še ne pomenijo raka želodca, so pa razlog za čimprejšnji pregled pri zdravniku.
Povsem drugače je ob znakih morebitne krvavitve iz prebavil. Črno, katranasto blato, bruhanje krvi ali izbruhane vsebine, podobne kavni usedlini, zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč. Enako velja za nenadno, zelo močno bolečino v trebuhu.
Zdravljenje je učinkovito, vendar ga je treba izpeljati do konca
Če preiskava potrdi okužbo, zdravnik predpiše zdravljenje, ki običajno vključuje kombinacijo antibiotikov in zdravila za zmanjševanje želodčne kisline. Izbira zdravil je odvisna tudi od odpornosti bakterije proti antibiotikom in morebitnih predhodnih zdravljenj. Zdravila je treba jemati natančno po navodilih, tudi če težave izginejo že po nekaj dneh.
Po končanem zdravljenju je pomembno preveriti, ali je bila bakterija res odstranjena. To se običajno opravi z dihalnim testom ali preiskavo blata, najmanj štiri tedne po zaključku antibiotične terapije. Za zanesljiv rezultat je treba upoštevati tudi zdravnikova navodila glede začasne prekinitve nekaterih zdravil za želodčno kislino. Če bakterija kljub zdravljenju ostane prisotna, je lahko potrebno drugačno zdravljenje.
Najpomembnejše pa je naslednje: dolgotrajnih ali ponavljajočih se težav z želodcem ni dobro vedno znova pripisovati stresu ali hrani. Včasih se za njimi skriva okužba, ki jo je mogoče razmeroma preprosto odkriti in uspešno zdraviti.
