Peter Mankoč se po 14 letih vrača v tekmovalni bazen
Nekdanji vrhunski plavalec Peter Mankoč se po 14 letih vrača na tekmovanja. Pri 48 letih si je zadal nov izziv, ki ga bo popeljal v domači bazen.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Peter Mankoč, nekoč eden najboljših slovenskih plavalcev, nosilec dveh svetovnih rekordov, se po 14 letih vrača na tekmovalni oder. Pri 48 letih bo znova skočil v bazen, in sicer na državnem prvenstvu na novem kopališču Ilirija. Tokrat sicer brez velikih rezultatskih ambicij, a z dovolj močno motivacijo, da si postavi nov izziv. Predvsem si želi izboljšati telesno pripravljenost in preveriti, koliko zmore po dolgem tekmovalnem premoru.
»Pri svojih 48 letih in pol bi rad postal še bolj fit. Sem v dobri formi, ampak želim si, da bi se moje telo gibalo čim bolj učinkovito,« pravi Peter Mankoč, ki trenutno tehta okoli 114 kilogramov, največ pa jih je imel 118. Ob višini 192 centimetrov se je odločil, da bo nekaj odvečnih kilogramov izgubil in se znova spravil v športno formo. »Cilji so me vedno motivirali in pripeljali do tega, da sem naredil, kar sem si zadal,« priznava nekdanji vrhunski športnik, ki očitno tudi danes razmišlja podobno kot v času največjih uspehov.
Vrnitev ima zanj tudi posebno simboliko. V novem bazenu Ilirija namreč med svojo bogato kariero nikoli ni tekmoval, čeprav si je tega dolgo želel. »Čakal sem ga praktično vso svojo kariero, pa ga takrat ni bilo. Zdaj imam priložnost, da združim oboje, poskrbim za svojo telesno pripravljenost in hkrati nastopim na pravi tekmi v domačem bazenu,« pravi.
Zaveda se, da po 14 letih brez treningov ne more pričakovati čudežev, zato se ne obremenjuje z rezultati. Tudi sam se ne primerja več z neustrašnim plavalcem, ki je nekoč napadal svetovne rekorde. »Vem, da nikoli več ne bom takšen, kot sem bil nekoč, pravi terminator. Rad bi prišel v formo in verjamem, da sem lahko precej bolj fit,« pravi z značilno tekmovalno odločnostjo.
Plava vsa družina
Zadnja leta Peter z ženo Triin in tremi otroki živi v Estoniji, kjer se je družina dobro ustalila. Čeprav mu življenje v Talinu ustreza, priznava, da mu nekatere stvari iz Slovenije še vedno manjkajo. Predvsem pogreša gore, saj je okolica estonske prestolnice precej ravninska, pa tudi vreme ga ne navdušuje najbolj.
»Ko se tukaj obrnem okoli sebe, ni nobenega hriba, ničesar. To mi res manjka. Tudi vreme ni takšno kot v Sloveniji,« pravi. Po drugi strani ga navdušujejo urejenost, digitalizacija in predvsem življenje brez prometnih zastojev. V službo se lahko odpelje brez dolgega čakanja v kolonah, med vožnjo pa si rad zavrti slovenski radio.
Estonija mu je prinesla tudi zanimiv vpogled v drugačen način življenja. Zlasti ga je presenetila samostojnost otrok, ki se že v prvem razredu pogosto sami odpravijo v šolo in se domov vračajo z avtobusom. »Zdi se mi, da se tukaj otroke precej zgodaj spodbuja k samostojnosti. Imajo tudi pregovor, da ni slabega vremena, temveč si samo neprimerno oblečen. Ne glede na to, ali dežuje, sneži ali piha veter, gredo otroci ven,« pripoveduje.
V družini Mankoč je plavanje skorajda zapisano v genih. Po ženini strani je namreč s tem športom povezanih že več generacij. Triinina babica in teta sta bili športnici Estonije v plavanju, tudi sama je bila dvakrat izbrana za estonsko športnico leta. Plavali so še njeni brat in sestre, danes pa so v bazenu tudi vsi trije otroci. Kljub temu Peter ne želi, da bi otroci čutili kakršen koli pritisk zaradi športne tradicije. »Najpomembneje mi je, da v plavanju uživajo. Pri mlajših dveh mi je pomembno tudi to, da se naučita dovolj dobro plavati, da bom lahko miren, kadar bomo na morju ali kjer koli ob vodi,« pravi.
Kaj bodo počeli pozneje, prepušča njim. Najstarejši Erik se že preizkuša tudi v drugih športih, igrajo se z žogo in občasno nogomet. Peter meni, da je pomembno, da otroci spoznajo različne dejavnosti in niso omejeni samo na plavanje. Če se bodo odločili za resnejše treninge, jih bo seveda podpiral, vendar jih ne namerava postavljati pred svoje športne ambicije.
Svoje znanje predaja mlajšim
Čeprav se je že pred leti poslovil od vrhunskega tekmovalnega plavanja, bazena nikoli ni zares zapustil. Od letošnje sezone je zaposlen v estonskem plavalnem klubu Kalev, kjer pomaga trenerjem in mladim plavalcem predvsem pri tehničnih vidikih plavanja. Ukvarja se z analizo tehnike, skokov in obratov, pri katerih lahko že majhne izboljšave pomembno vplivajo na končni rezultat. Tako izkušnje iz dolgoletne kariere predaja tistim, ki šele gradijo svojo športno pot.
Tudi njegova žena ostaja povezana s svojim poklicem in plavanjem. Po študiju v Ameriki je pred kratkim zaključila še študij zdravstvene nege v Estoniji, zdaj pa dela v zasebni družinski kliniki. Ob tem ohranja tudi trenerske licence in stik s plavalnim svetom.
Čeprav družina živi v Estoniji, Peter skrbi, da otroci ne bi pozabili svojih slovenskih korenin. V njihovem domu se prepletajo kar trije jeziki. Triin z otroki govori estonsko, sami obiskujejo estonsko šolo, v kateri je velik poudarek tudi na angleščini, Peter pa z njimi govori slovensko.
Z ženo se sicer pogovarjata v angleščini. Ohranjanje slovenščine ni vedno preprosto, zlasti pri mlajših dveh, ki večino časa razmišljata v estonščini. Razlike med jezikoma so namreč precejšnje, saj estonščina na primer ne pozna slovničnega spola, ki je v slovenščini zelo pomemben. Zato se Peter še toliko bolj trudi, da otroci Slovenijo spoznavajo tudi skozi vsakdanje življenje in poletne obiske. »Želim si, da bi otroci ohranili stik z našo državo, jezikom in kulturo ter se tudi sami počutili Slovence. Zame je pomembno, da vedo, od kod prihajajo, in da imajo Slovenijo tudi sami za svoj dom,« poudarja.