Dejan Krajnc: Naslednje leto bom na postu cel teden
»Pri postenju nimam težav, saj sem trmast, in če si kaj zadam, grem z glavo skozi zid, če je treba,« priznava glasbenik Dejan Kranjc, ki iz leta v leto daljša svoj post.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Veliko je razlogov za post, od verskih prepričanj in prečiščevanja telesa do osebnih izzivov, hujšanja in boljšega počutja. Nekateri se za post odločijo vsak mesec ob polni luni, drugi ob posebnih priložnostih, najbolj pa je post priljubljen v času od pepelnice do velikonočne nedelje. Obstaja več načinov postenja in nikakor ne velja, da se postiš samo takrat, ko ne ješ. Med tistimi, ki se postijo, je tudi vse več znanih Slovencev.
Rok Terkaj - Trkaj
»Izkušnje s postom sicer že imam, a ne v stilu posta, ko ne ješ čisto nič, ampak tako, da zmanjšaš vnos hrane na minimum. To sem izkusil na celotni poti Camina, kjer je bil sicer prisoten velik napor, a kljub temu nisem imel težav. Tako kot pri mnogih stvareh je tudi pri postu vse v glavi. Bila je zanimiva izkušnja, ki jo morda še kdaj ponovim. Za vsakega bi bilo koristno, če bi se kdaj odločil, da malo zmanjša količino vnosa hrane in to nadomesti z vodo.«
Nuša Derenda
»Še iz otroških let imam v navadi, da se na svečnico in veliki petek vzdržim mesa, in to sem prenesla tudi na svojo družino. Sicer pa se vsak mesec postim ob polni luni. To traja 24, 36 ali 48 ur. Vedno ni lahko, še posebej, ko imam nastope. Seveda pridejo krize, a najbolj se zamotim takrat, ko se lotim čiščenja in pozabim na hrano. Sem pa pozorna na to, da pijem veliko vode. Priznam, da je težko, še posebej, če imam nastope ali kakšna družabna srečanja.«
Dejan Krajnc
»Pred kratkim sem zaključil s postom, za kar sem se odločil drugo leto zapovrstjo. Najprej sem se postil 50 ur, letos 100, naslednje leto se bom en teden. Za to pa sem se odločil, ker zelo rad jem. V terminu med 15. januarjem in 15. februarjem si zadam nalogo, da shujšam vsaj deset kilogramov, potem pa 11 mesecev uživam v hrani. Pri postenju nimam težav, saj sem trmast, in če si kaj zadam, grem z glavo skozi zid, če je treba. Takrat me nič ne premami, je pa res, da pijem res ogromno vode in posledično sem veliko na stranišču.«
Lucija Ćirović
»Že leto in pol se vsak mesec na polno luno postim 24 ur, sem se pa tudi že 40 ur. Denimo ravno ta mesec sem bila bolna, in takrat post prestavim na dan, ko je prazna luna. V času posta imam vodne dneve in takrat pijem samo vodo in le eno skodelico zelenega čaja. Včasih je težko – ko sem lačna, sem tečna. Sem se pa že nehote pregrešila – ko sem vzela piškot in ko sem ga začela gristi, sem se spomnila, da se postim. Včasih si nastavim uro, da me opomni, kdaj je konec posta, da slučajno ne pozabim jesti.« (smeh)
Gregor Čušin
»Ker sem veren, se vsako leto postim, in čeprav postno obdobje traja šest tednov in včasih kak dan več, nikoli ne vem, kako bo moj post potekal. Včasih se ga lotim šele okoli tretje postne nedelje. Postimo se lahko na različne načine, denimo, da si namesto kave privoščimo kozarec vode, namesto čokolade sadje, ne nazadnje pa tudi, da namesto gledanja televizije beremo Sveto pismo. Sicer pa se strogega posta držim na svečnico in veliki petek, pa tudi ob petkih običajno ne jem mesa.«
Uroš Kuzman
»Že nekaj let se odločam za post v času takoj po pustu in do velike noči, a zmeraj je drugače. Najlažje mi je bilo, ko sem se odločil, da 40 dni ne bom pil alkohola, kar je, starejši kot si, bolj dobrodošlo. Pred leti sem se v postu odpovedal kavi, kar je bilo zame najhuje, saj sem velik ljubitelj te črne opojne tekočine. Odločil sem se tudi za post brez sladkorja, ki se mu ne moreš popolnoma odreči, vsaj če ne bereš vseh deklaracij. Sem se pa, kar se tiče sladic, pregrešil na praznovanju enega abrahama, ko sem si privoščil kos torte.«
E-novice · Estrada
